Kritika / Vroči posnetki

Seks, laži in videotrakovi.

Vroči posnetki so nizka komedija visokega koncepta: kaj se zgodi, ko zakonskemu paru intimni posnetki, s katerimi je skušal začiniti svoj dolgčas, uidejo v javnost? Spomnite se Severine. Pa Pamele Anderson. Kim Kardashian. Paris Hilton. Colina Farrella. In Roba Lowa, ki ga – ironično – najdete tudi tu.

Ko Annie (Cameron Diaz) in Jay (Steve Segel) ugotovita, da so “vroči posnetki”, ki sta jih prejšnji večer – zelo pedantno in pikantno, s pravo porno skrbjo za raznovrstnost položajev (The Joy of Sex) – posnela, pomotoma ušli na trumo tablic, se prelevita v manična lovca za izgubljenim zakladom, ki pa ima zanju precej višjo vrednost kot za druge. Annie pač ni Pamela in Jay ni Tommy Lee, toda občutek imata, da sta, navsezadnje, njun seks je pobegnil. Vsakdo se v trenutku, ko mu intimni posnetki uidejo v javnost (na iProdukte!), počuti kot zvezdnik, sporoča tale burlesk-

no enolična, diarejska – niti malo seksi – farsa, ki ne skriva, da seks vse ljudi demokratično izenači. A to je najmanj, kar lahko rečemo: mar ni seks teater, ki kar kliče po publiki? Zakaj se ljudje pri seksu tako trudijo, zakaj skušajo biti tako dobri igralci, zakaj se v svoje vloge tako ekshibicionistično vživijo, zakaj se medsebojno tako doživeto sinhronizirajo in zakaj pokažejo toliko domišljije, če ne bi hoteli, da se to tudi vidi? Seks predpostavlja publiko. Če ljubimca med seksom ne bi mislila na publiko, potem spletni kanal YouPorn ne bi obstajal.