Rusko-ameriško naftno sodelovanje

Ruska in ameriška podjetja na področju Arktike in Črnega morja sodelujejo od leta 2011

Medtem ko članice EU trpijo zaradi izgube velikega ruskega trga za živilske izdelke zaradi ruskega povračilnega embarga, se rusko-ameriško naftno sodelovanje kljub sankcijam še naprej nadaljuje. Najnovejše sankcije Rusije, s katerimi je Ruska federacija odgovorila na sankcije EU in ZDA, bodo evropske proizvajalce hrane stale najmanj 12 milijard dolarjev. Rusija namreč uvaža okoli 35 odstotkov hrane, od tega pa okoli 10 odstotkov hrane uvaža iz držav EU. VEČ>>

Ruski embargo bo prizadel tudi podjetja iz Kanade, ZDA, Avstralije in Norveške. Predvidevanja, da bodo zaradi tega ruske trgovine prazne, pa analitiki ocenjujejo, da to ne bo tako, saj se bo ruski trg odprl za države, ki so izven EU (v naši soseščini za Srbijo, Črno Goro, Makedonijo, Albanijo, Švico, Islandijo, Turčijo), hkrati pa tudi za druge prekomorske države, ki niso sankcionirane, torej predvsem vse latinskoameriške države, Novo Zelandijo, predvsem pa Indijo in Kitajsko.

Vsekakor pa je jasno, da bo škoda zaradi sankcij zelo konkretna in da jo bodo čutili tako v Rusiji, ki se že sooča z recesijo, kot v EU, kjer je gospodarsko okrevanje prav tako zelo slabotno. Za nekatere evropske proizvajalce sankcije že pomenijo katastrofo, na primer za britanski Belton Cheese, katerega sirarski izdelki v vrednosti 50.000 dolarjev te dni zaman čakajo na izvoz v Rusijo. Gre pa samo za eno pošiljko, podjetje bo samo zaradi izgube tega trga izgubilo več milijonov evrov, saj so samo do danes v Rusijo izvozili 50 ton sira.

Po drugi strani pa sodelovanje med nekaterimi podjetji kljub sankcijam teče naprej. Ruski predsednik Vladimir Putin je preko telekonference v soboto na primer pozdravil začetek skupnega vrtanja v arktičnem oceanu na severu države, ki ga skupaj izvajata podjetji Rosneft in ExxonMobil. Sodelovanje med ruskim državnim in ameriškim zasebnim podjetjem ni bilo prekinjeno niti zaradi sankcij, čeprav so ZDA prepovedale izvoz opreme za vrtanje v Rusijo in na seznam sankcioniranih podjetij uvrstile tudi Rosneft in še posebej njenega predsednika uprave kot tesnega sodelavca Vladimirja Putina.

Investicija v Vzhodnem Prinovozemeljskem naj bi bila vredna 700 milijonov dolarjev. »Danes je komercialni uspeh odvisen od mednarodnega sodelovanja. Podjetja, vključno z velikimi ruskimi in tujimi, se tega dobro zavedajo. Kljub sedanji težavni politični situaciji sta pragmatizem in zdrava pamet še zmeraj prevladujoča in to je zelo vzpodbudno. ExxonMobil je naš stari, zanesljivi partner in naše odnose zelo cenimo,« je ob začetku vrtanja dejal Vladimir Putin. Po začetku vrtanja sta predsednik ruskega Rosnefta Igor Sečin in predsednik uprave ExxonMobil Russia Glenn Waller odšla na skupno kosilo.

Ruska in ameriška podjetja na področju Arktike in Črnega morja sodelujejo od leta 2011, leta 2012 pa je bil podpisan tudi sporazum o skupnem izkoriščanju naftnih virov v zahodni Sibiriji. Ploščad Zahodna Alfa, ki je bila nedavno modernizirana, bo na področju Univerzitetskaja-1 izvajala vrtanje od avgusta do oktobra, ko morje ni zamrznjeno. Področje naj bi vsebovalo okoli 1,3 milijarde ton nafte, v okolici pa naj bi bilo še okoli 30 podobnih nahajališč s skupaj okoli 87 milijard sodčkov nafte zalog.

To pa ni edino zanimanje Rusije za Arktiko – Rusija je namreč nedavno zelo na hitro ponovno vzpostavila tudi letališče na otoku Kotelni, ki ga je uporabljala od leta 1949 pa vse do razpada Sovjetske zveze. Oktobra lani je na otoku znova pristalo prvo rusko letalo, nato je priplula še ladja z okoli 150 ljudmi in težko mehanizacijo, s katero so oporišče ponovno obnovili za uporabo.