Ihta / Maja Novak: Sholastika in kubizem

Na svetu je toliko slovenščin, kolikor je lektoric in lektorjev, in toliko eksegez pravnega reda, kolikor je pravnic, pravnikov in tistih prevladujočih pripadnikov tega poklica, ki so najverjetneje srednjega spola. Z lektoricami in lektorji že od mladih nog sobivam v prijetnem sožitju, temelječem na vzajemnem spoštovanju. Ker vem, da, denimo, v uredništvu Mladine za Bežigradom ljudje govorijo drug jezik kot v meni najljubši založbi na Poljanah (tako npr. eni menijo, da se izraz »kadar koli« lahko piše skupaj, drugi pa živijo v prepričanju, da je »koli« odrasla in samostoječa beseda, ki kaj pomeni celo takrat, ko se ne druži s »kadarjem«), si pravila prvih in drugih preprosto napišem na ustrezno označene listke ter te razobesim nad pisalno mizo, da jih v dvomu konzultiram, pa smo vsi srečni. S pravniki žal ne gre tako gladko. Vedno te pričakajo v zasedi.