»Kar počnejo s socialno kapico, je sramota, trditve, da strokovnjaki zapuščajo Slovenijo zaradi socialne kapice, pa neumnost.«

Zdi se, da se v šestih letih finančne in gospodarske krize nismo ničesar naučili. Zategovanje pasu, socialna kapica, razprodaja državnih podjetij – vse to nas še bolj oddaljuje od rešitve. Zaradi klečeplazenja domačih politikov pred bruseljskim uradništvom se spreminjamo v kolonialno periferijo, ki ji vladajo tujci, opozarja dr. Jože Mencinger, eden od vodilnih slovenskih ekonomistov, upokojeni profesor Pravne fakultete in raziskovalec na Ekonomskem inštitutu EIPF.

Kako močno je Slovenija prežeta z neoliberalizmom? Smo še solidarna in socialna država ali pa smo značilna provinca, obsedena z mantro o vitki državi?

Če uporabimo različne kazalce socialne enakosti, recimo indekse tveganja revščine ali pa delež javnega sektorja v BDP-ju, sodimo še naprej v kar solidarno in socialno povprečno evropsko državo – tega ni mogoče hitro spremeniti. Vitka država ostaja bolj mantra kot pa resničnost. Seveda je bilo jasno, da bomo z vključitvijo v EU in EMU postali provinca, saj smo ostali brez ekonomskih atributov države. Žal pa smo postali tudi kolonialna periferija, ki ji posredno ali neposredno vladajo tujci. Poglejte samo sestavo slabe banke. Krivo pa je naše klečeplazenje. Dejansko smo bili leta 1990, ko to formalno sploh še nismo bili, mnogo bolj država, kot smo zdaj. Takrat smo mi v Beograd pošiljali zahteve po spremembah in grožnje, kaj bomo naredili, če jih ne bodo upoštevali, in smo to tudi naredili. Zdaj nam zahteve v obliki raznih priporočil pošilja bruseljsko uradništvo.