14. 8. 2014 | Mladina 33 | Kultura
»Človek, ki ga ni«
Branko Šömen
Novinar, scenarist, pesnik in pisatelj
Branko Šömen (1936) je avtor več deset romanov, pesniških zbirk, scenarijev legendarnih jugoslovanskih filmov (Rdeče klasje, Samo enkrat se ljubi, Strici so mi povedali, Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica itd.), nekaterih besedil pesmi v zlatih časih slovenske popevke, dveh knjig o Vaclavu Havlu in navsezadnje obsežnih knjig o prostozidarstvu, ki so zbudile precej zanimanja.
Mlada leta je preživel v Murski Soboti – Prekmurje je zanj vseskozi ostalo pomemben vir ustvarjalnega navdiha –, nato je v Ljubljani študiral primerjalno književnost in bil leta 1962 zaprt zaradi objav v satirični reviji Bruc. Šömen je, ker je bil novinar in filmski ustvarjalec, obiskal precej predvsem srednjeevropskih in vzhodnoevropskih prestolnic, dalj časa pa je živel tudi v ameriškem Los Angelesu.
V pesmi Marenberg, ki jo najdemo v vaši istoimenski pesniški zbirki, opisujete sliko iz leta 1936, na kateri vas, novorojenčka, drži v rokah nasmejana Judinja. Tudi v nadaljevanju so v tej pesmi utrinki iz vaše mladosti. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz mladosti in vas zaznamovalo?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.