Še en privilegij

Evropski poslanci imajo obvezno zdravstveno zavarovanje urejeno drugače kot navadni državljani. Ko so izvoljeni, so samodejno vključeni v skupno zdravstveno shemo evropskih institucij. Prispevkov vanjo ne vplačujejo. Kot samoplačniki se lahko zdravijo kjerkoli v Evropski uniji, parlament pa jim ob predložitvi računov povrne stroške – če je bolezen huda, v celoti, sicer pa dve tretjini.

A nekateri novi slovenski evropski poslanci so se odločili, da bodo obvezno zdravstveno zavarovani kar v Sloveniji. Evropski parlament namreč vključitev poslancev v skupno zdravstveno shemo evropskih institucij obravnava kot pravico in ne kot dolžnost.

Franc Bogovič je za to izvedel od kolegice Romane Tomc. Nato se je zavaroval po 20. točki 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – vse, kar je moral storiti, je podpisati izjavo, da v tujini ni zavarovan, in dokazati, da ima stalno bivališče v Sloveniji. Njegov mesečni prispevek za zdravstveno zavarovanje? 22,70 evra.

Ob evroposlanski plači 8020,53 evra bruto bi po merilih, ki veljajo za navadne zaposlene v Sloveniji in za poslance državnega zbora, moral plačati 6,36 odstotka bruto plače ali okrog 500 evrov zdravstvenih prispevkov na mesec. Če bi upoštevali njegovo neto plačo 6250 evrov, pa 400 evrov na mesec.

Ni nujno, da si je Bogovič s sklenitvijo obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji že samodejno pridobil premoženjsko korist: če bi ostal vključen v skupno zdravstveno shemo evropskih institucij, mu mesečnih prispevkov dejansko ne bi bilo treba plačevati. Je pa vključitev v slovensko obvezno zdravstveno zavarovanje dodaten privilegij: za skromnih 23 evrov na mesec bo imel vse morebitne zdravstvene storitve krite stoodstotno, sicer bi moral zanje prispevati tretjino.

Na ministrstvu za zdravje menijo, da evroposlancem ta privilegij ne pripada. V Sloveniji nimajo delodajalca, ki bi zanje obračunaval in plačeval prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Poleg tega na ravni EU velja za »delavce, ki ne prebivajo stalno v državi članici svoje zaposlitve, pravilo vključitve v en sistem socialnega zavarovanja, in sicer v državi, kjer se opravlja delo«. Ovira za to, da bi na ministrstvu določili evroposlanskemu statusu in plači primerno zavarovalno kategorijo, pa je statut poslancev evropskega parlamenta, ki obračuna prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje od njihovih plač ne omogoča.