Politično neimenovanje

Tožilka, ki je dosegla pravnomočno obsodbo tedanjega poslanca SDS Branka Mariniča, bo morda končno imenovana za vrhovno državno tožilko. In to po letu in pol čakanja, ko se je Janševa vlada v nasprotju z zakonom arbitrarno odločila, da za imenovanje ni primerna, vlada Alenke Bratušek pa je na stari greh »pozabila«.

Državnotožilski svet je v začetku leta 2013 predlagal imenovanje višje državne tožilke in vodje kranjskega okrožnega tožilstva Irene Kuzma za vrhovno državno tožilko. A Janševa vlada je imenovala vse druge kandidate razen Kuzmove. Sklep ni bil niti obrazložen niti poslan kandidatki. Zato se je o razlogih ugibalo. Zagotovo je na odločitev vlade vplivalo, da je Kuzmova dosegla pravnomočno obsodbo poslanca Mariniča, zaradi dobrega dela kranjskega tožilstva pa je bil večkrat obsojen še en nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar. Nekateri mediji so celo ugibali, da ni bila imenovana, ker naj bi bilo nekaj njenih prednikov med drugo svetovno vojno »na napačni strani«.

Vse to pa ne pojasnjuje, zakaj o tem ni drugače odločila vlada Alenke Bratušek, ki je začela mandat teden po tem, ko je Janševa vlada tik pred sestopom zavrnila imenovanje vodje kranjskega tožilstva. Kuzmovi je vlada Alenke Bratušek vročila sklep, da ni bila imenovana, šele maja letos, ko je to zahtevala sama.

Upravno sodišče je ugodilo njeni pritožbi, razveljavilo vladni sklep ter novi vladi naročilo, naj o imenovanju ponovno odloči. Pri tem je sodišče vlado še poučilo, da mora v skladu z zakonom sklep vsebovati »uvod, naziv, izrek, obrazložitev ter pouk o pravnem sredstvu ...«. V sodbi upravnega sodišča še piše, da gre »za akt z bistveno pomanjkljivostjo, tako da sodišče niti ne more presoditi, ali je zakonit ali ne«.

Sklep je sodišče razveljavilo in vladi zadevo vrnilo v ponovno odločanje ter državi pri tem naložilo plačilo sodnih stroškov 347,70 evra.