Dan, ko smo si oddahnili

V hvalnici misli in dejanj nekdanjega in bodočega finančnega ministra Dušana Mramorja se je novinarki Urši Marn posrečilo, da je celo njegovo nasprotovanje ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pred desetimi leti prikazala ne kot napako, ki je javnemu zdravstvu od takrat do danes odvzela skoraj milijardo milijarde evrov, temveč zaslugo, ker naj bi nasprotoval temu, da bi opuščeno dopolnilno zavarovanje spremenili v dvig prispevne stopnje delodajalcev, kar bi dodatno obremenilo gospodarstvo. To naj bi po njenem pisanju predlagal jaz kot tedanji minister za zdravje.

Naj zato napišem še enkrat: nisem predlagal obremenitve delodajalcev (zato jih Mramorju ni bilo potrebno reševati), temveč delojemalcev, kar je bilo takrat in je še danes edino smiselno, saj je tudi premija dopolnilnega zavarovanja strošek delojemalcev. Predlagal sem, da bi povečali prispevno stopnjo za zdravstvo pri plačah, pokojninah in drugih dohodkih za toliko, da bi pokrili izpadle premije dopolnilnega zavarovanja. Natanko tisto, kar bo moral minister storiti sedaj – tudi če bo to zavil v drugačno embalažo, da mu ne bo treba pojasnjevati, zakaj uresničuje tisto, kar je zavrnil pred desetimi leti. Bojim se, da se taka rešitev že nakazuje, saj v koalicijski pogodbi oprezno govorijo o “novi dajatvi”. Vseeno upam, da bo prevladal razum in da bomo denar za javno zdravstvo zbirali na enoten način z enim samim prispevkom, ne pa z dvema dajatvama, ki bi povečali stroške zaradi dvojnega administriranja. Razen če ga vključijo v nek drug že obstoječi davek, na primer dohodnino. V vsakem primeru bo to denar državljanov.

Na rob povedanega naj zapišem, da so tudi moj predlog predstavniki gospodarstva označevali kot škodljiv za gospodarstvo. In to ponavljajo tudi danes. Razlaga (v zadnjem času je nihče več ne upa ponoviti) se je glasila nekako takole: če nekdo plačuje) mesečno premijo 30 € dopolnilnega zavarovanja, to plača šele po tistem, ko je v žep že vtaknil (neto) plačo, če pa bi mu namesto te premije zdravstveni prispevek povečali za deset ali petnajst € in mu ga odvajali od plače, bi zaposleni v kuvertah dobili nekaj manj in bi to razumeli kot znižanje plač, kar naj bi sprožilo nezaustavljiv sindikalističen pritisk za povečanje plač. V skladu s to norostjo nekateri gospodarstveniki trdijo, da se bo zaradi spojitve obveznega in dopolnilnega zavarovanja povečala brezposelnost (pri čemer ne mislijo na zaposlene v zavarovalnicah). Pazite: zgolj zato, ker bomo povsem enako vsoto denarja, ki smo jo doslej zbirali od državljanov na nesolidaren način, poslej zbirali solidarno, naj bi se povečala brezposelnost! Naj razume, kdor more. Morda to razumejo novinarji, ki dopuščajo, da gospodarski guruji ta zlonamerna zavajanja širijo po vseh medijih, ne da bi jih enkrat samkrat natančno utemeljili. Podobno kot to počnejo s socialno kapico.