Žive meje / N'toko: Samo ven!
Slabše ko postajajo delovne razmere doma, bolj dobiva tujina magični, skoraj božanski pridih
Pred nekaj meseci sem bil povabljen v mariborsko srednjo šolo, da bi vodil pogovor z dijaki na temo prihodnosti mladih v Sloveniji. Očitno se je marsikaj spremenilo od mojih gimnazijskih dni, saj so se učenci pogovora udeležili v velikem številu in ves čas aktivno sodelovali v razpravi. V mojem razredu bi se vsi potuhnili v zadnje klopi in že deset minut pred zvoncem odštevali sekunde, v polni pripravljenosti za šprint iz razreda. A še nekaj drugega je razlikovalo mariborske dijake od mojih sošolcev. Ko sem jih vprašal, ali si kdo izmed njih želi po končanem šolanju oditi v tujino, so vsi do zadnjega dvignili roko. Prepričan sem, da bi jo v mojem razredu dvignila le dva ali trije.
