Cerkev in dohodnina

Te dni so prejemniki donacij dohodnine prejeli sredstva, ki so jim jih leta 2013 namenili ljudje. Gre za 0,5 odstotka od dohodnine, s katerim prosto razpolaga davčni zavezanec. Lahko ga pusti državi, lahko ga nameni kateremu izmed več kot 4000 upravičencev, različnim društvom, človekoljubnim organizacijam, verskim skupnostim.

Kot vsako leto od uvedbe te možnosti je tudi letos največ donacij iz tega naslova prejela Slovenska Karitas, dobrih 132 tisoč evrov. Med 20 največjimi prejemniki donacij je velika večina človekoljubnih, zdravstvenih in drugih organizacij za pomoč tako ali drugače najšibkejšim, med njimi so tudi ena politična stranka (SD), tri največje verske skupnosti in katoliško skavtsko združenje.

Zanimiva so razmerje med tremi največjimi cerkvami. Predvsem zato, ker dolga leta obljubljena, a še neuresničena reforma proračunskega financiranja verskih skupnosti temelji na razredu dohodninskih sredstev. Za kaj gre? V skladu z nastajajočo, a za zdaj politično ustavljeno reformo (predlagani zakon se ni prebil skozi koalicijska pogajanja prejšnje vlade) naj bi se denar za verske skupnosti delil drugače kakor danes, ko veliko večino sredstev dobi rimskokatoliška cerkev, nekaj drobtinic islamska in pravoslavna, druge verske skupnosti pa bistveno manj. Po novem bi se lahko za razdelitev proračunskih sredstev (višina sredstev bi ostala enaka) uporabilo razmerje, ki bi ga vsako leto sproti določili glede na to, koliko donacij bi posameznim verskim skupnostim namenili zavezanci za plačilo dohodnine.

Tako je lani rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem oziroma šestim škofijam darovalo 5645 ljudi, skupaj nekaj več kot 53 tisoč evrov. Islamski skupnosti v Sloveniji je darovalo 3763 ljudi, skupaj dobrih 18 tisoč evrov, srbski pravoslavni cerkvi v Sloveniji pa 2372 ljudi, skupaj dobrih 17 tisoč evrov. Razlika ni tako velika, kot skuša prikazati RKC, ki že leta prek »svojih« političnih strank uspešno ohranja status quo pri financiranju verskih skupnosti. A seveda je »katoliška stran« z vsemi svojimi organizacijami med verskimi skupnostmi dobila največ denarja.

Prav tako v Sloveniji očitno ni 60 odstotkov kristjanov, drugi pa so ateisti in pripadniki drugih verskih skupnosti. Večina tistih, ki jih RKC šteje med svoje ovčice, to dejansko ni ali pa ti s svojo cerkvijo ne čutijo dovolj velike povezanosti, da bi ji namenili del dohodnine. Primerjalni prikaz, ki so ga pripravili na finančni, bivši davčni upravi, sicer kaže, da se število donatorjev in višina sredstev za RKC iz leta v leto zmanjšujeta, pri islamski in pravoslavni cerkvi pa ostajata na enaki ravni.

Sprejem novega zakona o verski svobodi pa ni med prioritetami vlade Mira Cerarja.