Res premalo zaupanja?

Leta 2013 je imelo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja 200 milijonov Evropejcev. Na videz so kartice posameznih držav enake, vendar se razlikujejo v nekaterih elementih, o katerih presojajo nacionalni izdajatelji kartic. Tako sta na primer avstrijska in nemška evropska kartica veljavni tudi do desetkrat dlje od slovenske, ki je izdana za najmanj 30 dni in največ eno leto oziroma pet let pri otrocih in upokojencih. Pri avstrijskih in nemških karticah je drugače tudi to, da sta nacionalna in evropska kartica združeni v eni.

Zakaj je v Sloveniji drugače? Združitev nacionalne in evropske kartice bi po besedah Damjana Kosa z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pomenila večji strošek, saj je izdelava s čipom dražja, zaradi preprečevanja zlorab pa bi večina zavarovanih oseb morala kartico menjati vsako leto. Razen če bi, podobno kot Avstrijci in Nemci, zagotovili daljšo veljavnost evropske kartice, a na zavodu dodajo, da podaljšanje veljavnosti evropskih kartic zaradi možnosti zlorab za zdaj ne pride v poštev. Evropskih kartic namreč pred iztekom veljavnosti ni mogoče preklicati in tako bi lahko oseba z veljavno kartico izkoriščala storitve v tujini brez urejenega zavarovanja v Sloveniji.

Slovenija sodeluje pri projektu NetC@rds, katerega cilj je poenotenje predpisov in informacijskih sistemov v državah članicah, vendar na zavodu pojasnjujejo, da je združitev nacionalne in evropske kartice stvar daljne prihodnosti.

Po tem sodeč so Avstrijci in Nemci preskočili nekaj korakov. Kako Nemčija in Avstrija rešujeta vprašanje mogoče zlorabe? Možnost zlorabe slovenske evropske kartice v času veljavnosti ni nič večja kot pri nemški. Lahko bi rekli, da gre predvsem za zaupanje državljanom. V Avstriji mora recimo oseba ob pridobitvi evropske kartice za dobo petih let izpolnjevati nekatere pogoje – na primer to, da je bila v desetletju pred tem zavarovana vsaj pet let, kar nakazuje stabilnost zavarovanja.