S komarji nad komarje

Brazilski znanstveniki v Riu de Janeiru so v naravo izpustili na tisoče komarjev, okuženih z bakterijo Wolbachia, ki uničuje povzročitelja mrzlice denga. Bakterija vpliva na razmnoževalne sposobnosti tega virusa in preprečuje, da bi se v komarju razmnožil. Znanstveniki upajo, da se bodo z bakterijo okuženi komarji tako razširili, da bo njihova populacija večja od populacij drugih komarjev, zaradi česar bo okužb z virusom mrzlice denga manj.

Brazilija se je s tem vključila v program, ki ga izvajajo tudi v Avstraliji, Vietnamu in Indoneziji. V Avstraliji so že dosegli prve uspehe – komarji, okuženi z bakterijo Wolbachia, so prevladali v desetih tednih. Mogoča rešitev v boju proti mrzlici denga in malariji so tudi gensko spremenjeni komarji. Ti imajo vgrajen gen, ki povzroči smrt prenašalcev bolezni, preden se razvijejo v odrasle žuželke.

Takšen biološki nadzor, tudi škodljivcev v kmetijstvu, postaja vse pomembnejši del celovitega varstva pred škodljivci, poudarja dr. Elena Bužan, predstojnica Inštituta za biodiverzitetne študije Univerze na Primorskem. Glavni namen biološkega nadzora je zmanjšanje uporabe pesticidov. Uspehi, ki jih dosegajo s temi poskusi, so obetavni, saj bi tako lahko zatrli smrtonosne bolezni, ki jih prenašajo komarji. Vendar se kot pri vsakem posegu v naravo postavlja vprašanje, kakšen vpliv ima to na okolje in druge živalske vrste. Kot pojasnjuje Bužanova, ima vsak vnos novega patogena v okolje lahko negativne in pozitivne posledice: »Pozitivni učinki so povezani predvsem z nadzorom nad prenašalcem bolezni, glavni negativni vpliv pa je navadno nepredvidljiv vpliv na domorodne rastline ali živali.« Prof. dr. Borut Bohanec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dodaja, da je treba pri vsakem takem posegu podrobno pretehtati vpliv na okolje, vendar je ta veliko manjši kot dosedanji ukrepi, torej uporaba pesticidov.

V Sloveniji imamo preglavice predvsem s tigrastimi komarji, saj njihovi piki povzročajo zelo srbeče otekline in alergijske reakcije, sicer pa lahko prenašajo tudi nekatere viruse. Vendar Bužanova poudarja, da pri nas biološki nadzor nad tigrastimi komarji ni potreben, ker za zdaj ne pomenijo resnejšega tveganja za zdravje ljudi.