Alenka Bratušek odstopila od komisarske kandidature

at, dv
9. 10. 2014

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je od nekdanje slovenske premierke in kandidatke za evropsko komisarko Alenke Bratušek dobil pismo, v katerem ga obvešča, da od kandidature odstopa. V njem pove, da je za to, da je poslanci odborov Evropskega parlamenta za okolje in energijo niso potrdili za komisarko, kriva tudi sama. Juncker je odstop sprejel. Objavljamo pismo Alenke Bratušek in odziv Junckerja>>

Spoštovani predsednik Juncker,

Najprej se ti želim zahvaliti za vso podporo, ki si mi jo od vsega začetka dajal pri postopku imenovanja nove Komisije. Zavedam se, da sem poleg političnih preigravanj, ki se dogajajo, tudi sama s ponedeljkovim zaslišanjem pripomogla k rezultatu včerajšnjega glasovanja.

Neizmerno cenim tvojo podporo, vendar ocenjujem, da bi s popotnico, ki sem jo včeraj dobila v Evropskem parlamentu, težko opravljala svoje delo v tvoji ekipi.

Zato ti sporočam, da odstopam kot kandidatka za komisarko.

Hvala za vse,

Alenka Bratušek

Juncker je v odzivu na pismo v izjavi za javnost zapisal:

Do pravkar prejete odločitve Alenke Bratušek, da se odpoveduje kandidaturi za podpredsednico Evropske komisije, gojim veliko spoštovanja.

Njena odločitev zrcali njeno predanost Evropski uniji, Sloveniji in demokratičnim procesom.

Z njeno odločitvijo je meni in Evropskemu parlamentu omogočila končno sestavo Evropske komisije.

Glede nastalega stanja sem v pogovorih s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem in vodstvom Evropskega parlamenta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Zakaj se Janši to, kar počne Mijič, zdi le »malenkost«

Kranjec moj mu osle kaže!

V središču

Najboljša ali najbolj kriminalna obveščevalna služba na svetu?

Izraelski vohuni vzbujajo strah in občudovanje hkrati. Za ene je Mosad najboljša, za druge najbolj kriminalna obveščevalna služba na svetu. Ni pa dvoma: to je organizacija, ki je svet pripeljala v vojno z Iranom.

Naslovna tema

Muzej voščenih lutk

Bo novi Muzej slovenske osamosvojitve predstavil osamosvojitev zgolj kot bleščeče zaporedje zmag in odločitev peščice državnikov ali tudi kot protisloven proces s poraženci, zablodami in temnimi platmi?