Delitve narodov zaznamovale volitve v Bosni in Hercegovini

Mednarodni opazovalci nedeljskih volitev v Bosni in Hercegovini poudarjajo, da so delitve med narodi v državi še vedno prisotne. Na volitvah so namreč slavile nacionalne stranke. Čeprav ima BiH ustrezen pravni okvir za izvedbo demokratičnih volitev, pomanjkanje politične volje preprečuje premagovanje delitev med narodi in onemogoča napredek. Več>>

Volilna udeležba je bila 54,14-odstotna, največ poslancev v novem parlamentu bosta imeli Stranka demokratske akcije (SDA) trenutnega bošnjaškega člana predsedstva Bakirja Izetbegovića in Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika, predsednika Republike Srpske. Največja poraženka volitev v federaciji je Socialdemokratska stranka BiH (SDP) zunanjega ministra Zlatka Lagumdžije, ki ima v trenutnem parlamentu največ poslancev, na sedanjih volitvah pa je dobila samo 9,7 odstotka glasov.

Opazovalci OVSE in Sveta Evrope so ugotovili, da so bile temeljne pravice v volilnem procesu zagotovljene, še vedno pa so kritični zaradi kršenja pravic narodnih manjšin. Nekateri namreč zaradi svoje narodnostne pripadnosti še vedno ne morejo kandidirati ali glasovati na volitvah, kljub sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci iz leta 2009, ki še vedno ni bila implementirana. Daytonska ustava kandidiranje za določene izvoljene položaje omogoča samo Bošnjakom, Srbom in Hrvatom. Do reform ustave še vedno ni prišlo predvsem zaradi pomanjkanja skupne vizije glede prihodnosti države in sodelovanja med konstitutivnimi narodi.

Opazovalci so bili prav tako kritični do trgovanja s položaji v komisijah na voliščih, s katerimi so si politične stranke in kandidati skušali na določenih območjih zagotoviti večjo reprezentativnost. To je v komisijah povzročilo politično neravnotežje in zmanjšalo zaupanje v integriteto procesa.