Malčki in puškomitraljez

FN Minimi 5,56 je lahki puškomitraljez, ki brez menjave cevi izstreli do 800 nabojev v minuti. Prejšnji četrtek so si lahko ta puškomitraljez od blizu ogledali otroci iz ljubljanskega vrtca Najdihojca. Poleg druge vojaške opreme je bil razstavljen na sprehajalni poti, ki poteka ob vrtcu.

Predstavitev poklica vojaka je predlagal eden od staršev in v vrtcu, v katerem so predstavili že več poklicev, so bili predloga veseli. »To je hvalevreden poklic,« pravi ravnateljica Liana Cerar in pojasnjuje, da so ga predstavili tudi zato, »da ne bomo čez dvajset let ugotavljali, da nimamo nikogar, ki bi želel braniti domovino«. Slovenska vojska je bila pripravljena pripraviti predstavitev, saj so vojaki obiskali že več vrtcev, zato so se dogovorili z vodstvom.

Strokovnjakinja za otroško psihologijo in predšolsko vzgojo dr. Ljubica Marjanovič Umek se ne strinja, da bi bilo treba že predšolske otroke poklicno usmerjati, in meni tudi, da je vojaški poklic »eden najbolj občutljivih«, a še spornejša je prisotnost puške. Med vrtci obstaja neformalni dogovor, da igrač, ki posnemajo orožje, v njih ni. Tudi policisti, ki pogosto predstavljajo svoj poklic v vrtcih in šolah, ne razkazujejo orožja.

Glede tega Liana Cerar odgovarja, da so trgovine zasičene s agresivnimi igračami. »Kot psihologinja vem, da te igrače morajo obstajati iz več razlogov,« trdi. »To seveda ni bila igrača,« dodaja, hkrati pa še, da je »zraven stal vojak, puška je bila prazna, otroci niso bili nikdar ogroženi«.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je oglaševanje orožja sporno tudi, ko gre za starejše otroke. Kontekst ubijanja oziroma pohabljanja ljudi je težko razumljiv in otroci so do uporabe orožja nekritični. To še posebej velja za predšolske otroke. »Pri njih se samo pojavi želja. Če se neki predmet predstavlja v vrtcu, pritegne njihovo pozornost in ga želijo imeti,« pojasnjuje Ljubica Marjanovič Umek. Ko se malčki igrajo zdravnike, ne razumejo, da zdravniki zdravijo bolezni in rešujejo življenja, ampak zgolj posnemajo vbode injekcij ali poslušanje srca. Ko se igrajo s puškami, ne razumejo, s kakšnimi nameni vojaki streljajo, a kljub temu posnemajo streljanje in umiranje. »Otroci v tej starosti ne potrebujejo orožja okrog sebe oziroma jim ga vsaj ne smemo namensko dajati,« je prepričana Ljubica Marjanovič Umek. »Ni treba, da se igrajo, da se ubijajo.«