Kostanj na robu preživetja

Slovenija ni ravno velika pridelovalka kostanja. A se kljub temu kar nekaj družin, predvsem na Primorskem, zanaša na prihodek od kostanjevih nasadov, za številne čebelarje pa so kostanjevi cvetovi pomemben poletni vir hrane za njihove varovanke. Vprašanje je, kako dolgo bo to še trajalo. Zaradi novega škodljivca, kostanjeve šiškarice, ki napada mlade drevesne poganjke, so pridelki marsikje po Sloveniji zadnja leta borni. Nasadi, ki so prej dajali po tono kostanja na leto, po novem navržejo le še nekaj deset kilogramov. Cvetovi, na katerih bi se pasle čebele, sploh ne nastanejo ali pa so deformirani. Poškodbe, ki jih povzroča šiškarica, povečujejo možnost okužbe s kostanjevim rakom.

Kostanjevo šiškarico so pri nas prvič opazili leta 2006. K nam se je razširila iz Italije, kamor so jo z vnosom okuženih sadik zanesli iz Kitajske, njene domovine. Ker gre za tujerodno vrsto, v Evropi nima izrazitih naravnih sovražnikov. Zato jih je treba uvoziti. Tako so se s prihodom kostanjeve šiškarice spoprijeli na Japonskem, pa tudi v Italiji, Franciji, na Madžarskem in Hrvaškem. Iz Kitajske so uvozili parazitsko osico Torymus sinensis, kar se je izkazalo za izjemno učinkovit ukrep. Slovenija še omahuje. Agencija za okolje zaradi skrbi, kako bo novi tujerodni organizem vplival na okolje, še vedno ni dovolila vnosa.

»V Italiji so vrsto vnesli že leta 2005 in od takrat v skoraj vse italijanske province, saj je biotično varstvo s tem parazitoidom izredno uspešno, poleg tega niso ugotovili nobenih negativnih učinkov na okolje,« poudarja dr. Katarina Kos z ljubljanske Biotehniške fakultete.

Zanimivo je, da so osico v Italijo vnesli nezakonito, ne da bi upoštevali takrat že veljavno evropsko zakonodajo o vnosu tujerodnih vrst, ki zapoveduje presojo vplivov na okolje. Dejansko so jo spregledali.

»Na to nisem ponosen,« pravi Giovanni Bosio, vodja službe za varstvo rastlin v italijanski deželi Piemont. »A če bi takrat upoštevali zakonodajo, verjetno še nekaj let ne bi imeli nobenih možnosti za uvedbo osice, v tem času pa bi naši kostanjevi nasadi dokončno propadli.«

Letos so osico naselili tudi v Benečiji in hrvaški Istri, opozarja Katarina Kos. »Vstopu osice v Slovenijo se nikakor ne bomo mogli izogniti. Kljub temu pa ne smemo čakati na prisotnost na našem ozemlju, saj bomo tako izgubili še najmanj dve leti. Bojimo se, da bo takrat za nekatera območja kostanja že prepozno.«