Belo blago

Kupite Barbaro, mladoletno dekle, ki bo izpolnilo vse vaše želje, ali močnega Mirsada, ki vam bo gradil ceste ali hiše, ne da bi zahteval plačilo ali osemurni delovnik. Takšna je realnost žrtev trgovine z ljudmi, na katero je ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarjalo socialno podjetje Iz principa skupaj z vladnim uradom za komuniciranje in društvom Ključ. V Trgovini z ljudmi, kot so poimenovali informativni center, ki je del projekta, so bili na ogled živi izložbeni artikli, predstavniki tipičnih žrtev trgovanja z ljudmi.

V Sloveniji je trgovina z ljudmi kaznivo dejanje po 113. členu kazenskega zakonika z zagroženo zaporno kaznijo od enega leta do 15 let. Slovenija se je boja proti trgovini z ljudmi resneje lotila leta 2003, ko je vzpostavila medresorsko skupino, ki združuje vladne in nevladne predstavnike. Po mnenju Katjuše Popovič iz nevladne organizacije društvo Ključ je delo komisije zadovoljivo. »Komisiji je uspelo vzpostaviti mehanizme delovanja in prepoznavnost v slovenskem prostoru, pa tudi drugod,« dodaja. Vendar sodni pregon na tem področju peša. Lani je bilo zgolj 15 kazenskih postopkov zoper storilce, osumljene trgovine z ljudmi, izrečeni pa sta bili le dve obsodilni sodbi. Popovičeva pravi, da je odkrivanje in dokazovanje trgovanja z ljudmi zahtevno, postopki na sodišču pa tečejo prepočasi. Kot pojasnjuje Sandi Čurin, nacionalni koordinator boja proti trgovini z ljudmi, sicer število kazenskih postopkov in sodb ni reprezentativno za uspeh sodnega pregona, saj je v posameznem postopku lahko ovadenih več storilcev, epilog oziroma sodbe pa sledijo čez več let.

Pri nas na področju trgovine z ljudmi prevladujejo sodbe v zvezi s kaznivimi dejanji zlorabe prostitucije, vendar je v realnosti čedalje več tudi novodobnega suženjstva in prisilnega izkoriščanja delovne sile. »Tožilstvo in policija k prisilnemu delu štejeta med drugim beračenje, na tem področju je nekaj več aktivnosti in kazenskih ovadb. Ni pa bilo kazenskih ovadb z vidika klasičnega prisilnega dela v gospodarskih panogah, na primer gradbeništvu,« pravi Čurin. V primerih iz preteklih let, kjer bi lahko šlo za prisilno delo, je šlo v glavnem za kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete. Čurin sicer dodaja, da verjetno še imamo možnosti za izboljšave, vendar je to predvsem stvar tožilstva.