Ebola v kapljicah tudi po zraku

Virus ebole je »aerostabilen« in se lahko širi tudi preko »kapljic«, na steklenih in plastičnih površinah pa lahko ob nizkih temperaturah preživi tudi do 50 dni. Takšen je sklep poročila ameriške Agencije za za zmanjševanje nevarnosti, ki si ga je mogoče prebrati tudi tukaj. Poročilo, objavljeno 24. oktobra je dolgo 33 strani in je podpisano s strani ameriške agencije, »za borbeno podporo« in »zoperstavljanje orožju množičnega uničenja« kot dela ameriškega obrambnega ministrstva. Več>>

To poročilo v precejšnji meri spreminja doslej ustaljen pogled na virus ebole, zaradi katerega je umrlo že okoli 10 000 ljudi. Zdravstvene oblasti v različnih državah so nas namreč doslej prepričevale, da se virus ebole zel težko širi, znanstveniki pa so pojasnjevali, da je sicer mogoče, da bi virus v določeni fazi mutiral tako, da bi se lahko širil po zraku, da pa to v tem trenutku še vedno ni dejanska nevarnost. Ustvaril se je vtis, da se lahko oseba z ebolo okuži samo z »neposrednim kontaktom«, torej stikom s tekočinami obolele osebe. Omenjeno poročilo vsa ta dejstva v precejšnji meri obrača na glavo. Zastavlja se vprašanje, ali je med »prenosljivostjo po zraku« in »stabilnostjo v zraku« res sploh kakšna bistvena razlika. Razlike seveda obstajajo, kot pojasnjuje tudi stran CDC vendar niso bistvene. Ebola se namreč lahko, kot je jasno zapisano, širi tudi »s kapljicami« ki takrat, ko na primer nekdo zakašlja potujejo daleč po zraku. Oseba se ob tem lahko »okuži tudi če se dotakne površine z virusi in nato svojega nosa ali ust.« Podobno velja za kapljice, ki so v zraku. Če pa se ebola lahko širi tudi s pomočjo mikroskopsko majhnih kapljic, ki se premikajo po zraku ali padejo na površine tudi daleč okoli obolele osebe, potem se bolezen lahko že sedaj, seveda ob pomoči razpršenih tekočin, prenaša tudi »po zraku.« Poročilo pa hkrati razkriva, da so bile trditve tistih strokovnjakov, ki so doslej trdili, da dobro vedo, kako se ebola prenaša - neutemeljene. Da je nekaj narobe z uradno resnico o širjenju ebole je sicer postalo jasno najmanj v trenutku, ko so za boleznijo zbolele tudi nekatere medicinske sestre in druge osebe, ki so sicer nosile običajno zaščitno opremo, vendar so bile v prostorih skupaj z obolelimi osebami. Vse to kaže, da se bolezen lahko med obolelo osebo in novo žrtvijo prenaša tudi »posredno«, ne pa samo z »neposrednim stikom«, kot je veljalo doslej.

Poročilo navaja, da preliminarne študije kažejo, da je virus ebole »zračno stabilen v zaprtem nadziranem sistemu v mraku in lahko preživi dolga časovna obdobja v različnih tekočinah ter tri tedne tudi na plastičnih ali steklenih površinah pri nizkih temperaturah.« Poročilo navaja, da strokovnjaki še iščejo metode za »hitro dezinfekcijo« virusa, vključno s tistim, ki se širi po zraku. »Tehnologija bi morala biti učinkovita tako proti v zraku razpršenim virusom v kombinaciji z močno kontaminacijo telesnih tekočin. Britanski laboratorij za obrambne znanosti in tehnologijo (Defence Science and Technology Laboratory - DSTL) je ob tem odkril, da virus ebole lahko na steklenih ali plastičnih površinah preživi tudi 50 dni. Da tudi v ZDA računajo z možnostjo večje epidemije pa kaže podatek, da je ameriška vlada v Dallas, kjer je prišlo do prve ga primera okužbe z ebolo, že poslala 250 000 zaščitnih oblek, prav tako zanimiv podatek pa je dejstvo, da so v nekaterih zavarovalnicah v Veliki Britaniji in ZDA okužbo z ebolo že pričeli uvrščati na seznam vzrokov oziroma bolezni, ki jih njihova zavarovalnica pri izplačilih škod ne uvršča med z zavarovalnino pokrite škodne dogodke. V ZDA so bili namreč stroški za oskrbo prvega obolelega, Thomasa Erica Duncana (ki je kljub temu umrl) okoli 100 000 dolarjev – na uro. Prav tako ni zanemarljiv niti podatek, da je doslej okoli 400 zdravstvenih delavcev zbolelo za ebolo ter da jih je od tega števila umrlo okoli 230. Tudi zagotovila slovenskih zdravstvenih oblasti, da je Slovenija »dobro pripravljena« na morebitne prve primere okužbe je zato potrebno vzeti s precejšnjo rezervo. Glede na precej slabe razmere na Infekcijski kliniki in drugih podobnih institucijah ter splošno zanemarjenost javnega zdravstva je verjetno napočil skrajni trenutek, da država raven zdravstvene zaščite in opremljenosti kljub vsem javno-finančnim težavam čim prej dvigne na vsaj deloma dostojno raven.