Pamflet / Bernard Nežmah: Mrtvi in še bolj mrtvi
Od korupcije, sodnih medalj, poplav pa tja do zgodovine brezpravja
Medtem ko NPU svoj smisel potrjuje v vratolomnih preiskavah, tokrat zoper trojico, osumljeno rabote z milijonsko podkupnino v TEŠ 6, pa sodni vrh srbi za svoj imidž s proslavo. Slavnost sta podkrepila s svojo prisotnostjo še pravosodni minister Goran Klemenčič in generalni javni tožilec Zvonko Fišer, medtem ko je predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša podeljeval medalje sodnikom za življenjsko delo in za delovno uspešnost. Niso izpostavili nobenega primera sodne izjemnosti, ampak so v maniri proslav Titove Jugoslavije podeljevali kopico medalj. Smisel medalje je v tem, da izpostavi jasno prepoznavno vrhunskost na svojem področju, vse ostalo je prazni akt samozadovoljne institucije, ki ne zasluži medijskega pompa. Enako birokratsko dejanje, kot je podeljevanje nagrad funkcionarjem v Kolesarski zvezi. Od pravosodnega vrha bi pričakovali, da se ukvarja s substancialnimi problemi, kot je denimo naraščajoči trend, da v podobnih zadevah (Karba, Turk) sodniki sodijo vsak po svoje, ali pa v vprašanju že korupcijskega izdelovanja pravnih mnenj, in s še toliko bolj nevarno tendenco, ko sodniki honorarno sodelujejo z zavodom ECRS, ki ga vodi bivši pravosodni minister Aleš Zalar.