»V Sloveniji ustvarjamo ozračje, ko so domači lastniki nezaželeni, ker da so že avtomatično nesposobni«
Intervju / Jože Stegne
predsednik uprave Delavske hranilnice

Si lahko predstavljate bankirja, kako se pred vhodom v prostore nove bančne poslovalnice sklanja k tlom, pedantno pregleduje tlak in glasno ošteva gradbene delavce, ker so ga malomarno položili? Verjetno težko. Razen če je bankirju ime Jože Stegne in je predsednik uprave Delavske hranilnice, majhne slovenske banke v večinski lasti sindikatov. Stegne je popolnoma drugačen od značilnih bančnikov, pa ne samo zato, ker je tako neposreden, ampak tudi zato, ker je Delavska hranilnica edina slovenska bančna ustanova, ki že vsa leta krize posluje z dobičkom in si zato lahko privošči celo nakup letališča. »Smo gazela bančnega poslovanja,« pravi Stegne. Na dan intervjuja je Delavska hranilnica odprla že svojo trideseto poslovalnico.
Pretežni del slovenskega bančnega sistema se spopada s krizo poslovanja – krči obseg poslovanja, zapira poslovalnice in bankomate, odpušča zaposlene, Delavska hranilnica pa raste, se širi in posluje z dobičkom. V čem je trik? Kaj delate drugače od ostalih bank?
Že leta 2005 smo začeli razmišljati o dolgoročnem obstoju hranilnice. Spoznali smo, da bo naša prihodnost bolj klavrna, če bomo imeli enake cene storitev kot ostale banke. To je bil tudi čas, ko so bančne provizije prvič drastično narasle. Mi smo ravnali nasprotno – provizije smo znižali. Še danes poslujemo s cenami iz leta 2005! Nikoli, od leta 2005, nismo nobenih stroškov, ki so posledica dražjega poslovanja, prenesli na naše komitente. Ko je bil lani uveden davek na finančne storitve, ga nismo prevalili na komitente, ampak smo ga šteli v strošek našega poslovanja, čeprav je to vplivalo na donos. Ključni razlog našega uspeha je torej poslovni model Delavske hranilnice.