Javne finance / Zakaj ni Avstrija naš zgled?
Namesto da bi si, po zgledu Francije in Italije, izborili dodaten čas, se izgovarjamo na majhnost. Toda varčevalni ihti se upira tudi majhna Avstrija.
Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju predstavil projekt gradnje drugega železniškega tira. Še pred kratkim se je gradnja drugega tira zdela znanstvena fantastika, saj država za tako drag projekt nima denarja. Po naših informacijah je stroške gradnje zdaj pripravljen pokriti zasebni investitor iz Kitajske, v zameno za koncesijo.
© Thierry Monasse, STA
Lahko je Franciji in Italiji. To sta, takoj za Nemčijo, največji gospodarstvi v območju evra. Slovenija pa je majhno gospodarstvo in njena beseda v Bruslju nima nobene teže. Če bi se uprli, če bi zahtevali podaljšanje obdobja za odpravo presežnega proračunskega primanjkljaja, zato da bi se izognili drastičnim rezom v plače javnih uslužbencev in socialne prejemke ter razprodaji državnih podjetij, bi nas brez pomisleka kaznovali, najprej evropska komisija in nato finančni trgi. Bolje je, da se držimo pravil igre in ubogamo. Ali res? Majhnost gospodarstva je sicer priročen, ne pa tudi prepričljiv argument. Poglejmo Avstrijo. Avstrijsko gospodarstvo je resda večje od slovenskega, a je v evropskem merilu še vedno razmeroma majhno. Evropska komisija od Avstrije pričakuje, da bo že leta 2015 imela uravnotežen proračun, kar naj bi dosegla z varčevalnimi ukrepi. Vendar pa Avstrija tega ne namerava storiti.