»Slovenska delovna sila je zelo dobro usposobljena, ampak to nam ne koristi, če imamo gospodarstvo, ki tekmuje tako, da znižuje stroške dela«

Še dobro, da je november topel, saj je morala ministrica za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak pred intervjujem prezračiti svojo pisarno. Prostor je bil potreben osvežitve, ker se je pred tem ministrica v njem pogovarjala s predstavniki študentov, ki ji želijo zadnje dni povedati veliko, a nič lepega o njenem predlogu za povišanje stroškov študentskega dela. Odkar je na ministrstvu, je imela Anja Kopač Mrak precej konfliktnih pogovorov. V politiko je vstopila, da bi v praksi preizkusila teorijo države blaginje, ki jo je deset let preučevala na ljubljanski fakulteti za družbene vede, a morala je sprejemati skoraj samo slabe rešitve. Državna sekretarka je postala na začetku krize, imela med vladavino Janeza Janše enoletni odmor, nato pa se je vrnila kot ministrica v vladi Alenke Bratušek. Pričakuje, da se bo čas izbiranja med slabimi in manj slabimi rešitvami končal leta 2016.

Je danes še možno imeti takšno državo blaginje, kot so jo poznale evropske države v prejšnjih desetletjih?

Država blaginje se mora prilagajati spremembam. Ko so v devetnajstem stoletju nastali temeljni sistemi zavarovanja, so ljudje živeli manj časa in se ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem dolgotrajne nege. Še en primer je usklajevanje dela in družinskega življenja. Delež starejših narašča tudi zaradi padanja števila rojstev, ki pa je tudi posledica tega, da delajo tako moški kot ženske. Treba je najti rešitve, da bodo moški prevzemali večjo vlogo v družini.