Grški učitelji delajo za točke

Grčija nima denarja, da bi zaposlila dodatnih 1100 učiteljev, kolikor jih primanjkuje za normalno izvajanje pouka. A se je grški minister za izobraževanje domislil načina, kako pomanjkanje zmanjšati brez stroškov za državo. Učiteljska mesta namerava zapolniti s tistimi, ki bodo prostovoljno in ponosno poučevali za bonus točke. Te točke pa bodo nato v poštev prišle nekoč, ko in če bodo zaposlitve v grškem javnem sektorju mogoče. Tisti z več točkami bo imel več možnosti za zaposlitev.

Grški minister Andreas Loverdos je bil po poročanju portala KeepTalkingGreece v ta korak prisiljen zaradi obvez države do EU oziroma zahtev znamenite »trojke«. Država se je namreč zavezala, da v javnem sektorju ne bo novih zaposlitev, zato v primeru upokojitev in odhodov učiteljev iz šolskega sistema prihaja do kroničnega pomanjkanja učiteljskega kadra. »Ne morem doseči svojih ciljev in zaposliti 1100 učiteljev, ker za to nimam sredstev,« je v grških časnikih potožil grški minister.

Pri tem je zanimivo tudi to, da omenjeno »delo za točke« sledi predlogom za rešitev krize v Grčiji, ki jih je pred približno desetimi meseci podal Center za načrtovanje in ekonomsko raziskovanje v Grčiji. Omenjeni center je kot mehanizme, primerne za zmanjšanje visoke nezaposlenosti v Grčiji predlagal neplačano delo za mlade in nezaposlene do 24. leta starosti, tako da bi imela podjetja »velik motiv«, da »najamejo« tako poceni delavce. Ob tem so predlagali tudi odpravo minimalne plače za obdobje enega leta ter »izvoz« mladih, ki si želijo delati, v tujino, saj grško gospodarstvo očitno več ni sposobno najemati domače delovne sile.

Po podatkih grške konfederacije sindikatov je nezaposlenost v Grčiji še posebej močno razširjena med mladimi, starimi med 15 in 24 let. V tej starostni skupini je kar 57,2 odstotka nezaposlenih, v primerjavi s 24,6-odstotno splošno nezaposlenostjo v Grčiji. Večina nezaposlenih (71 odstotkov) ni delala že leto ali več, okoli četrtine pa jih sploh nikoli ni delalo. V državi, ki ima okrog deset milijonov prebivalcev, je 3.635.905 zaposlenih in 1.345.387 nezaposlenih.

Morda bi lahko bile grške izkušnje pomembne tudi pri reševanju zelo podobnih problemov Slovenije. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je – takoj po prvi opozorilni stavki sindikatov pred vlado – na tretjem kongresu Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) v Ljubljani dejal, da »odprt in konstruktiven socialni dialog lahko bistveno prispeva k uspešnemu izhodu Slovenije iz krize,« da so »pred socialnimi partnerji zahtevne odločitve in kompromisi« ter da »spremembe proračunov niso potrebne le zaradi zavez do tujine, temveč za konsolidacijo javnih financ in ustavitev nadaljnjega zadolževanja«. Vlada bo ob tem, tako je dejal Cerar, izvajala projekte in vodila politike, ki bodo spodbujali gospodarsko rast ter prispevali k znižanju brezposelnosti. »Ustvarili bomo gospodarstvu dovolj prijazno in stabilno poslovno okolje z bistveno manjšimi administrativnimi ovirami,« je napovedal predsednik vlade.

Morda bi k takšnemu poslovnemu okolju prispeval tudi pristanek sindikatov, da v interesu delodajalcev in s tem tudi celotne države podprejo delo učiteljev, javnih uslužbencev, policistov, sodnikov, gasilcev in drugih (tudi v javnem sektorju) – za točke. To bi zagotovo pomembno prispevalo k narodnogospodarskim ciljem slovenske vlade. Edino vprašanje brez odgovora v primeru odločitve za takšno »rešitev« pa bi žal še vedno ostalo odprto: ni namreč jasno, kako je mogoče s točkami plačati račune, ki nastajajo v realno zaznavnem svetu.