Skupina G20 nad gospodarsko krizo, podnebne spremembe in diskriminacijo žensk na trgu dela

Voditelji dvajsetih gospodarsko najbolj razvitih držav, ki so se sestali v avstralskem Brisbaneu, so se dogovorili o uvedbi reform, ki naj bi v prihodnjih treh letih gospodarsko rast povečali za 2,1 odstotka. Reformni ukrepi, med katerimi je tudi oster boj proti izogibanju davkom s strani multinacionalk, naj bi svetovnemu gospodarstvu prispevali dva bilijona dolarjev in več milijonov delovnih mest. Cene za rast naj ne bi plačala narava, saj so se voditelji zavzeli za odločno in učinkovito ukrepanje proti podnebnim spremembam.

Vrh skupine G20, skupine držav, ki predstavlja 85 odstotkov svetovnega gospodarstva, je potekal v senci spora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi vmešavanja Rusije v dogajanja na vzhodu Ukrajine.

So-voditelji so mu zagrozili z novimi sankcijami, dodatno izolacijo, če Rusija ne bo spremenila politike do Ukrajine. Napovedi, da bo Putin vrh protestno zapustil predčasno, se niso uresničile. Počakal je do sprejetja sklepnih dokumentov in dejal: »V nekaterih pogledih se razhajamo, a razprave so bile poglobljene, konstruktivne in zelo koristne.«

Kaj so na vrhu dogovorili? Do konca leta 2015 naj bi sprejeli implementacijski načrt proti izogibanju davkom multinacionalk, napovedali so tudi okrepitev finančnih ustanov in zaščito davkoplačevalcev pred reševanjem bank, ki so prevelike, da bi jih pustili propasti. Napovedali so tudi ukrepe za zagotovitev večje varnosti pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti, poroča STA.

V zavezah k boju proti podnebnim spremembam, ki med drugim uničujejo tudi naravno kulturno dediščino, so voditelji G20 napovedali podporo zelenemu podnebnemu skladu ZN, samo Japonska naj bi vanj prispevala 1,5 milijarde dolarjev, in podporo trajnostnemu razvoju. Tudi ZDA in Kitajska sklepom o zmanjšanju toplogrednih izpustov nista nasprotovali.

V Avstraliji so se voditelji G20 prvič resno posvetili tudi vprašanjem energetske varnosti in se dogovorili, da bo ta v prihodnje v središču pozornosti skupine.

Vsaka od sodelujočih držav se je še zavezala, da bo do leta 2025 za četrtino zmanjšala prepad med spoloma v zastopanosti na trgu dela. Kot ocenjujejo, bo to pomenilo, da se bo delovni sili do omenjenega leta pridružilo okoli sto milijonov žensk.