Odstopil direktor Sove

Denis Vičič
17. 11. 2014

© Denis Sarkić

Andrej Oček, direktor Sove, ki ga je na predlog premierja Mira Cerarja vlada imenovala 22. oktobra, je odstopil s funkcije. Za imenovanje ni izpolnjeval pogojev.

Andrej Oček, ki je na čelu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije zamenjal Staneta Štambergerja, je bil imenovan zato, ker mu Cerar zaupa. Tudi Štamberger je tako prišel na čelo Sove – zaradi zaupanja premierke Alenke Bratušek.

»Popolnoma razumljivo je, da varnostno-obveščevalno agencijo vodi človek, ki uživa osebno in visoko zaupanje predsednika vlade,« piše Grega Repovž v aktualni Mladini. »Še vsaka vlada doslej oziroma vsak premier je na ta položaj imenoval človeka, ki mu je tudi osebno zaupal.«

A vsi primeri niso enaki, opozarja Repovž. »Oček je bil imenovan, čeprav pogojev ne izpolnjuje, je pa vlada morda to ugotovila po imenovanju. Na prve kritike, da novi direktor ne izpolnjuje pogojev, se je odzvala s sporočilom, da se za izbiro direktorja Sove ne uporabljajo določbe zakona o javni upravi. Toda to velja le glede razpisa: direktor Sove mora v skladu s sistematizacijo ustrezati minimalnemu merilu in mora imeti vsaj sedem let delovnih izkušenj na vodilnih mestih, Oček pa je doslej zasedal le mesta z nižjimi nazivi, pogoje za imenovanje na položaj direktorja pa bo izpolnil šele leta 2016. A ne glede na to bi lahko rekli: če gre za dober kader, bi vlada lahko to razložila, pojasnila, spremenila sistematizacijo. Vendar Oček nima dobrih referenc, ima celo zelo slabe ocene zaradi preteklega dela. Tudi širših strokovnih referenc nima. Edina resna referenca, ki jo ima, je zaupanje predsednika vlade. Ker se osebno poznata.«

Več o Cerarjevem kadrovanju pa v članku Med prijatelji>>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Robert Golob / »Naša vlada je bila na pravi strani zgodovine«

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nekdanjega slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba označil za verjetno najbolj sovražnega evropskega voditelja

»Takšnih odločitev ustavnega sodišča ni bilo veliko«

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič poudarja, da dločitev ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o interventnem zakonu, spada med veličastne, kakršnih v zgodovini delovanja ustavnega sodišča ni bilo veliko

Janša spet krivi levičarje

Predsednik vlade se je spravil tudi nad ustavno sodišče, ki po njegovem »brani škodjivo stanje, ki ga je povzročila levičarska politika«