Kultura / Ulice s potencialom za srečo

Ko javni prostor dobi nov pomen

Tamara Kajtazović
MLADINA, št. 47, 21. 11. 2014

Kastelčeva ulice z »zanimivim« dodatkom

Kastelčeva ulice z »zanimivim« dodatkom
© Borut Krajnc

Če ste se v zadnjem času sprehajali po ljubljanski četrti Tabor, ste ob pogledu na označbe ulic morda pomislili, da ste se izgubili: Ulica s potencialom za srečo, Popolna ulica za pogovor z neznancem – v središču mesta najdete petnajst ulic s podobno poetičnimi imeni. Označbe so delo danskega umetniškega kolektiva hello!earth, ki ga je v Ljubljano povabil zavod Bunker v okviru festivala Mladi levi. Kolektiv je podoben projekt izpeljal že na Portugalskem.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Tamara Kajtazović
MLADINA, št. 47, 21. 11. 2014

Kastelčeva ulice z »zanimivim« dodatkom

Kastelčeva ulice z »zanimivim« dodatkom
© Borut Krajnc

Če ste se v zadnjem času sprehajali po ljubljanski četrti Tabor, ste ob pogledu na označbe ulic morda pomislili, da ste se izgubili: Ulica s potencialom za srečo, Popolna ulica za pogovor z neznancem – v središču mesta najdete petnajst ulic s podobno poetičnimi imeni. Označbe so delo danskega umetniškega kolektiva hello!earth, ki ga je v Ljubljano povabil zavod Bunker v okviru festivala Mladi levi. Kolektiv je podoben projekt izpeljal že na Portugalskem.

Lokalna producentka Alma R. Selimović iz zavoda pojasnjuje, da so želeli narediti manjši poseg v prostor, saj to pri ljudeh povzroči spremembo v percepciji. »Tako stvari v prostoru vidiš drugače, opaziš kaj novega.« Umetnika Jacob Langaa-Sennek in René Arnold sta en teden preživela v četrti in se družila z njenimi prebivalci; ti so jima zaupali svoje misli in življenjske zgodbe. Tako sta tudi izbrala nova imena ulic. »Kot ustvarjalca nisva želela dodajati svojega mnenja, ampak ozavestiti, kar že obstaja. Označbe so dejansko delo domačinov, midva sva samo filter, ki pretvori misli, sanje in vizije okolja, kjer ljudje prebivajo,« poudarja Langaa-Sennek.

Čeprav je festival minil že pred meseci, označbe ostajajo. »Po festivalu smo jih nameravali odstraniti, vendar smo ugotovili, da nikogar ne motijo in da so ljudem kvečjemu všeč, zato smo jih pustili,« pravi Selimovićeva. Kar se je začelo kot anonimni poseg v okolje, je hitro sprožilo ugibanja o avtorjih in pozitivne odzive. Nekaj označb je sicer že izginilo, organizatorje projekta pa so prebivalci celo prosili, ali bi jih po izteku projekta lahko obdržali oziroma odnesli domov. Langaa-Sennek upa, da bodo ulice ostale za vedno preimenovane vsaj v mislih ljudi. »V današnjem čedalje hitrejšem svetu je javni prostor postal zgolj prehodni prostor, ki nas popelje od točke A do točke B. Upam, da se bomo ob teh pozitivnih posegih za trenutek ustavili in zavedeli, da nismo sami – da se bomo spomnili, da imamo v vsakem trenutku možnosti za srečanje s soljudmi in da nas na poti od točke A do točke B čaka veliko dogodivščin.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Spomenka Hribar / Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.