Po(ne)srečeno
Stenska ura s podobo Mussolinija
Denis Vičič
MLADINA, št. 47, 21. 11. 2014

Ura z Mussolinijevim obrazom
© bazarissimo.com
V eni izmed trgovin s kitajskimi izdelki na Gorenjskem so bile – po posredovanju nekega kupca so jih umaknili – na voljo stenske ure s podobo Benita Mussolinija, ognjevitega, militantnega, do Slovencev in vseh Neitalijanov zločinskega fašističnega voditelja.
Denis Vičič
MLADINA, št. 47, 21. 11. 2014

Ura z Mussolinijevim obrazom
© bazarissimo.com
V eni izmed trgovin s kitajskimi izdelki na Gorenjskem so bile – po posredovanju nekega kupca so jih umaknili – na voljo stenske ure s podobo Benita Mussolinija, ognjevitega, militantnega, do Slovencev in vseh Neitalijanov zločinskega fašističnega voditelja.
A dučejeve lastnosti niso edina povezava med časom in fašizmom, ki so jo našli proizvajalci. Poleg njegove podobe so na številčnico natisnili še fašistična gesla. Na eni izmed različic je geslo »Me ne frego«, ki pomeni »ne briga me; ne zmenim se za nič; dol mi visi« in je v fašistični govorici nasilja in odrekanja izražalo drznost, v smislu »ne zmenim se za nič, zame je pomembna le korist države«. Drugi slogan, natisnjen na uri, je »Chi si ferma è perduto«, v prevodu »kdor se ustavi, je izgubljen/mrtev«. Mussolini ga je uporabljal za spodbujanje Italijanov, naj bodo še produktivnejši, češ da njihova trenutna blaginja ni cilj, ampak zgolj stopnja v razvoju.
Kako to, da so se te ure znašle v Sloveniji, ki bi morala Mussolinija in fašizem sovražiti, ne pa si ga pribiti na zid v znak občudovanja? Verjetno po pomoti, skupaj z drugo kramo.
Morda pa vsi vendarle ne vedo, kdo je bil Il Duce … Tega denimo ni vedela niti prodajalka v eni od kitajskih trgovin, kamor smo telefonirali. Na povpraševanje, ali prodajajo uro s podobo Mussolinija, je odgovorila: »S podobo česa? Kdo pa je to?« Ne veste, kdo je Mussolini? »Ne,« je odgovorila prestrašeno. »En gospod?«
So torej fašistične ure res nepotreben in neposrečen izdelek? Ne nujno. Opozarjajo, da je fašizem bil in da je obstajal prav zaradi brezbrižnosti. Opozarjajo, da so ravno tisti, ki se niti za trenutek ne ustavijo in gredo vedno »s tokom«, izgubljeni. Da je med Mussolinijem in časom vendarle razlika – čas z vsemi ravna enako. Namen teh ur je seveda poveličevaje zločinca. To pa je nesprejemljivo.
A vse ni tako črno, prodajalka iz neke druge kitajske trgovine se dejstvu, da take ure obstajajo, ni mogla načuditi. »Se zafrkavate?« je preverjala, ali gre za šalo, in se ob koncu telefonskega pogovora tudi sama pošalila: »Imamo pa uro s podobo Hitlerja.«