Janša se je Brglezu pritožil o izhodih iz zapora

Vodstvo zapora na Dobu naj bi predsedniku stranke SDS in poslancu Janezu Janši, ki tam prestaja zaporno kazen, onemogočilo sodelovanje pri delu odbora DZ za zunanjo politiko. Janša je zato predsedniku DZ Milanu Brglezu napisal pismo, Brglez pa je že odgovoril, da DZ ne more posegati v pristojnosti uprave zapora. V. d. generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je očitke zavrnil. "Janša je odhod v DZ odklonil sam," je dejal.

Janša je v pismu Brglezu trdil, da je v ponedeljek na podlagi odločbe ustavnega sodišča, s katero mu je sodišče začasno vrnilo poslanski mandat, vodstvu zapora predložil vlogo za zagotavljanje minimalnih pogojev opravljanja poslanske funkcije v skladu z ustavo, zakonom o poslancih in poslovnikom DZ. Na podlagi te vloge mu je vodstvo zapora izdalo rutinsko dovolilnico, kot jo prejmejo tudi zaporniki, ki vsakodnevno odhajajo na delo v različna podjetja. Dovolilnica mu je omogočila udeležbo na seji poslanske skupne SDS.

Sedaj pa je vodstvo zapora Janšo obvestilo, da ta praksa zanj ne velja in da naj za vsak dan vnaprej opiše, kakšno bo njegovo poslansko delo. Janša je prepričan, da je ta zahteva absurdna in diskriminatorna, zato je Brgleza pozval, naj nemudoma zagotovi spoštovanje ustave in zakona o poslancih.

Brglez je v odgovoru uvodoma zapisal: »Potreboval sem kar nekaj časa, da sem razumel, kakšen je bil režim in protokol vaših izhodov zaradi opravljanja vaše poslanske funkcije doslej. Uporabljen je bil institut namenskih izhodov (drugi zaporniki, ki imajo sklenjeno pogodbo med upravo zapora in delodajalcem, imajo redne in ne namenskih izhodov na tej podlagi), ki je ob vaši konkretni prošnji z navedbo denimo 'delo v poslanski skupini' zadovoljil upravo zapora, da ga je lahko uporabila.« Tako predsednik DZ Janši v konkretnem primeru predlaga, naj nadaljuje z dosedanjo prakso, saj da je to Janševa pravica, ki je ne more uveljavljati nihče namesto njega.

Brglez je poudaril, da tudi sam kot predsednik DZ ne more zahtevati, da se Janša udeleži seje DZ ali drugih sestankov. »Uprava zapora pa je tista, ki uporablja in s tem razlaga zakonske določbe, ki se tičejo izhodov in DZ v to ne more posegati,« je še dodal Brglez.

Na trditve Janše se je odzval vršilec dolžnosti direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Dejal je, da je za zaplet kriv zapornik sam.

Janša je kot podlago za odhajanje na delo predložil program dela državnega zbora za leti 2014 in 2015 ter nato še pisno vlogo, v kateri je izrazil pričakovanje, da mu bo zavod omogočil opravljanje poslanske funkcije v celoti, vključno z odhodi v tujino. To seveda ne zadostuje, je pojasnil Podržaj, saj so namenski izhodi natančno načrtovani in je treba navesti, kam se gre in zakaj ter opredeliti časovni okvir trajanja izhoda, torej bi moral Janša vlogo konkretizirati.

Janšo so zato pozvali, naj dopolni vlogo, a je ta po besedah Podržaja očitno menil, da to ni potrebno, ker naj bi bila poslanska funkcija izvzeta iz siceršnjih postopkov odobravanja namenskih izhodov. A po mnenju uprave in vodstva zapora ni tako, zato je prišlo do tega "povsem nepotrebnega zapleta".

Pravila so namreč enaka za vse, zato je v tem primeru kvečjemu šlo za izenačevanje statusa, ne pa za diskriminacijo, kakor trdi Janša. Diskriminacija bi bila, če bi dopustili tako prakso, je še prepričan Podržaj.

Ker je Janša v prošnji omenil, da mu morajo omogočiti opravljanje dela v celoti, vključno z odhodi v tujino, je razložil, da o odhodu zapornikov v tujino odloča minister za pravosodje, taki odhodi pa ne smejo trajati dlje kot 53 ur. V preteklosti so imeli že take primere, denimo udeležbo na pogrebu.