Finska ne gre v Nato

Štiri petine prebivalstva Finske si ne želi, da bi Finska vstopila v zvezo NATO, tega pa si prav tako ne želi niti predsednik države, ki na to vprašanje gleda popolnoma drugače kot predsednik finske vlade.

Ko je bila ukrajinska kriza letos na vrhuncu, so finski politiki pogosto omenjali možnost, da bi država zaradi nove »nevarnosti z vzhoda« morala vstopiti v zvezo Nato. Finski obrambni minister je bil celo prepričan, da bi Finska morala zaradi »agresivnih dejanj« Rusije v Ukrajini »resno razmisliti o vstopu v Nato« in kot možen čas za referendum o tem vprašanju napovedal obdobje po volitvah prihodnje leto. »Menim, da so razlogi za članstvo v Natu tehtnejši kot kdaj koli. Čeprav Rusija zdaj ni grožnja Finski, ostaja nepredvidljiva,« je tedaj dejal obrambni minister Finske Carl Haglund in dodal, da take razprave v soseščini ne bi smele biti presenečenje za Rusijo, saj jih je povzročila sama. Pri tem je navedel vojno v Gruziji leta 2008 in trenutno krizo v Ukrajini. Tudi finski premier Alexander Stubb si želi, da bi Finska zaprosila za članstvo v zvezi Nato nekje med letoma 2015 in 2019. Finska ima z Rusijo sicer kar 1300 kilometrov dolgo mejo.

Kljub temu pa politične razmere v državi niso naklonjene takšni potezi. Trenutno je namreč le petina Fincev naklonjena priključitvi k zvezi Nato. Haglund sicer pričakuje, da se bo to spremenilo, ko bo v državi potekala »odkrita in iskrena razprava o članstvu v severnoatlantskem zavezništvu«. Vendar pa vse kaže, da niti do razprav in prav tako do vstopa Finske v Nato v kratkem ne bo prišlo, ne zgolj zaradi odpora javnega mnenja, pač pa tudi zaradi stališč predsednika Finske. Finski predsednik Sauli Niinisto je namreč zatrdil, da se po njegovem mnenju Finska ne bi smela pridružiti zvezi Nato in to kljub ukrajinski krizi. »Zelo očitno je, da bi se v primeru, če bi se Finska pridružila zvezi Nato, to škodovalo našim odnosom z Rusijo. Potrebno je vedeti, da je 1300 kilometrov zelo dolga, dolga meja, ki si jo nihče ne želi imeti zaprte. Prav nasprotno, to je živa meja... Mi nismo člani zveze Nato, vendar smo člani Evropske unije in del zahoda. Na vaše vprašanje bi odgovoril s tem, kako vidim našo varnost sedaj. Je v ravnovesju. Še zmeraj imamo nabor. Imamo močno vojsko. Gre za 250.000 vojakov. Povečujemo tudi izdatke za vojsko. Zelo tesno sodelujemo tudi s Švedsko in to se razvija zelo hitro. Smo zelo sposobni partnerji zveze Nato. In na koncu moram omeniti EU. V skladu z Lizbonsko pogodbo smo se vsi obvezali, da bomo pomagali državam članicam, če se bodo soočile s problemi,« je dejal predsednik Finske v pogovoru za Washington Post v Helsinkih.

Njegova stališča so podobna stališčem zunanjega ministra Finske Erkki Tuomioja, ki je dejal, da je »iz našega, pa tudi ruskega zornega kota meja s Finsko najmanj problematična meja in prepričan sem, da si tudi Rusija želi, da bi tako ostalo tudi v prihodnje in to tako dolgo, dokler ne bodo imeli razlog verjeti, da bi bilo finsko ozemlje lahko uporabljeno za sovražno aktivnost.« Kljub tem besedam pa je tudi finski predsednik opozoril, da so ruska letala v zadnjem času petkrat nezakonito vstopila v finski zračni prostor. Finski predsednik je tudi dodal, da bi bilo za Finsko veliko bolj preprosto, če bi v Nato vstopila že pred dvajsetimi leti, ko je bila Rusija še slaba in da je bila to »vsekakor priložnost«. Kljub takšnim stališčem finskih politikov pa se upadanje gospodarske aktivnosti zaradi sankcij EU zoper Rusijo čuti tudi na finski strani meje. »Zaradi sankcij podjetja postajajo bolj zadržana. To pomeni oslabljen rubelj. To pomeni manjši bruto družbeni proizvod (BDP) v Rusiji. In to pomeni, da se je kupna moč navadnih državljanov zmanjšala, kar seveda vpliva tudi na finski izvoz in na to, da na Finsko več ne prihaja toliko ruskih turistov kot nekoč,« je dejal predsednik Finske Niinisto.

Na primerjave s položajem v Ukrajini, ki prav tako meji na Rusijo in si v zadnjem času kljub nasprotovanju Rusije zelo želi v Nato, je finski predsednik odgovoril, da Ukrajina ni članica EU, hkrati pa je bil njen velik problem to, da »ni bila sposobna zgraditi demokratične družbe«, medtem ko to na Finskem to ni problem in da prav zato tudi primerjave med Ukrajino in Finsko niso mogoče.