Vlada želi uvedbo pravih davčnih blagajn do 2015

Vlada je sprejela sveženj novih ukrepov v boju proti sivi ekonomiji. Med drugim želi do 1. septembra 2015 uvesti t.i. prave davčne blagajne. Od lanskega leta so namreč v veljavi t.i. virtualne davčne blagajne, ki vsebujejo program, katerega cilj je onemogočiti brisanje računov, a niso neposredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS.

Prave davčne blagajne naj bi tako omogočile aktivno upravljanje podatkov in spremljanje morebitnih odstopanj, ki bodo podvržena posebnemu davčnemu nadzoru. Nove davčne blagajne bodo morali imeti vsi prodajalci materiala in storitev, izjema bodo posamezniki, ki račune izdajajo dvakrat ali trikrat na leto ali so z njimi sicer povezane kakšne posebnosti. Takih izjem naj bi bilo sicer čim manj. Dejan Židan, podpredsednik vlade in kmetijski minister, je spomnil na predlog novele zakona o davčnem postopku, ki za 1. februar predvideva ukinitev klasičnih paragonskih blokov, saj se tem ne da slediti. Davčni zavezanci, ki računov ne bodo izdajali prek elektronskih naprav, bodo morali tako po novem uporabljati vezano knjigo računov, potrjeno s strani Fursa.

Delodajalci načinu uvajanja pravih davčnih blagajn sicer nasprotujejo. Tako v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) kot v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) menijo, da bi bilo treba hkrati z njihovo uvedbo znižati davčne stopnje. Brez tega bo prišlo do novega izčrpavanja gospodarstva, cilj pa ne bo dosežen, trdijo. »Kot je znano, na GZS že dlje časa podpiramo uvedbo sodobnih davčnih blagajn, ki omogočajo povezavo med Finančno upravo RS in poslovnimi blagajnami v realnem času. Vendar smo vedno zahtevali in zatrjevali, da je treba obenem z uvedbo davčnih blagajn znižati davčne stopnje,« pravijo v GZS. Po njihovih navedbah naj bi se Židan skoraj dve leti upiral uvedbi takšnih blagajn. »Zdaj, ko je izčrpal vse druge možnosti, da bi napolnil javne blagajne, pa jih uvaja, očitno zgolj z enim namenom - polnjenja javnih blagajn,« dodajajo.

Prihodnje leto pa naj bi zaživela tudi novela zakona o gospodarskih družbah, ki bo preprečila veriženje podjetij. »Posameznik lahko namreč sedaj ustanovi tudi na desetine, stotine podjetij z enkratnim vložkom 7500 evrov, ta vložek pa se nato preko posojilne pogodbe prenaša v naslednje družbe, kar je huda zloraba sistema, ki potem omogoča izmikanje plačila dela delavcem in plačila storitev drugim,« je opozoril Židan.

Vlada želi zato vpeljati omejitve pri ustanavljanju družb. Za to bo potreben realni kapital v višini 7500 evrov. Ustanovitev podjetja bo prepovedana v primeru pravnomočne odločbe Inšpektorata RS za delo, izdane na podlagi ugotovitev o neizvrševanju finančnih dolžnosti. Uveden bo tudi avtomatski izbris podjetja, in sicer, če ne bo imelo poslovodstva, če ne bo imelo delničarjev ali družbenikov in če ne bo imelo odprtega tekočega računa, je nanizal Židan.