V Nemčiji prva "leva" deželna vlada po letu 1990
Parlament nemške zvezne dežele Turingije je s tesno večino potrdil vlado, na čelu katere je stranka Levica, naslednica nekdanjih vzhodnonemških komunistov, v njej pa so še socialdemokrati (SPD) in Zeleni. Gre za prvo rdeče-rdeče-zeleno vlado z Levico na čelu po padcu Berlinskega zidu in ponovni združitvi Nemčije.
Poslanci so novega ministrskega predsednika Turingije, vodjo tamkajšnje Levice Boda Ramelowa, potrdili z enim samim glasom prednosti. Tajno glasovanje so morali po poročanju nemške tiskovne agencije dpa celo ponoviti, saj Ramelow v prvem poskusu ni zbral večine.
To je bilo pričakovano, saj ima vladna koalicija v deželnem parlamentu le en glas večine - njeni poslanci zasedajo 46 sedežev, dosedanja vladajoča stranka CDU 34 in evroskeptična Alternativa za Nemčijo (AfD) 11. CDU je na septembrskih deželnih volitvah sicer zbrala največ glasov, a ji ni uspelo najti ustreznih partnerjev za koalicijo.
Z izvolitvijo Ramelowa - nekdanjega zahodnonemškega sindikalnega voditelja - in njegovega levo usmerjenega kabineta se je v Turingiji končala skoraj četrtstoletna neprekinjena vladavina konservativne CDU nemške kanclerke Angele Merkel.
Kot piše dpa, je med stališči Levice to, da je proti zvezi Nato in sodelovanju Nemčije v vojaških misijah v tujini. Za enega prvih ukrepov nove vlade je Ramelow napovedal, da bodo ustavili deportacije prebežnikov za obdobje zime. Med cilji stranke so tudi leto dni brezplačnega vrtca za vsakega otroka in omejitev pristojnosti obveščevalne službe, da rekrutira ovaduhe.
Kritiki stranki očitajo, da ni popolnoma prerezala vezi s komunističnim režimom v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Že 20 let sicer sedi v več deželnih svetih in postavlja župane, v zadnjem desetletju pa je sodelovala tudi v več deželnih vladah.
Nemški predsednik Joachim Gauck, nekdanji vzhodnonemški luteranski pastor je pred časom opozoril, da se bodo posebej nekdanji Vzhodni Nemci, ki so desetletja živeli v komunističnem režimu, z Levico na čelu ene od dežel stežka sprijaznili. S tem je Gauck prekinil običajno nevtralnost urada predsednika v tovrstnih zadevah in je bil zato deležen kritik, piše francoska tiskovna agencija AFP.
V četrtek zvečer se je pred poslopjem deželnega parlamenta zbralo kakih 2000 protestnikov, nasprotnikov nove leve vlade, ki so vzklikali "Stasi ven". Stasi se je imenovala zloglasna tajna policija v bivši Vzhodni Nemčiji.