Častni krog

Gostilna Maratonec
Kamniška ulica 28, Ljubljana
tel.: 041 891 987
Pod Maratončevim roštiljem je zakurjeno vsak dan: od ponedeljka do petka od 9. do 22., ob sobotah in nedeljah pa od 11. do 22. ure.

Fino:
prebranec
klobasice
banjaluški (in ostali) čevapčiči

Ne tako fino:
ražnjiči

Obed pod sliko navihanega Pantelije te bo stal približno ducat evrov.

»Hehe, greenhorni!« se že kakšno leto, kadar na zasedanju Konzumove celice za primerjalno mesoslovje beseda nanese na hamburgerje in z njimi povezano, zdaj že skorajda inflatorno obsedenost trendovskega jedočega in kuhajočega ljudstva, muza njen generalni sekretar. »Kot da nismo doma na vrhu Balkana, kjer že dolga leta tu in tam pomalicamo plesko v lepinji.« Kar nekaj, predvsem veteranskih, članov celice mu rado prikima, a vendarle niso redka niti ločena mnenja. V slednjih je zaslediti predvsem zaskrbljenost nad hudim padcem kakovosti čevapov, plesk, uštipkov in preostalih iz mletega mesa skonstruiranih balkanskih delicij, ki ga pripisujejo predvsem še vedno aktualnim pritiskom po vedno nižjih cenah; te pač roštiljadarji najlažje dosegajo tako, da v maso sfaširajo jeftino robo.

Poiskati propisan SFRJ grill tako ni več čisto enostavna reč, a na srečo smo iz naše razvejane doušniške mreže dobili namig, da mojster Gojko na Kamniški ulici še vedno goji obrt nepretenciozne, a poštene, okusne, dimaste in sočne griljade. V so-nineties ambientu, ki ga v skladu z imenom krasijo z oljem na platno narisane podobe deda Pantelije in Maksimilijana Topalovića, smo bili sredi sobotnega dne bolj kot ne sami, ostali smo tudi brez kakšne enolončnice, ki menda greje srca in želodce med tednom tam malicajočega ljudstva. Ob pogledu na dolg spisek roštiljskih specialk smo šparajoč volumske kapacitete preskočili tudi narezke in – osveženi s celimi pečenimi paprikami in kiblo šobske solate – uleteli naravnost na z lepimi paralelnimi rjavimi črtami opremljeno robo iznad žerjavice.

Najprej so v mehko in močno naluknjano lepinjo uleteli sočni četvorčki banjaluških čevapčičev, pospremljeni s sladkastim kajmakom; na nizkoprofilne, za moški mezinec debele špikane pleskavice smo mazali rahlo pikanten iz ostrega, staranega kajmaka zamešan urnebes; tankcane, od finenga papriciranja oranžno obarvane klobasice smo pomakali v resen (= neindustrijski) ajvar; belo vešalico pa so z žara potegnili ravno še pravi čas, da je bila prepečena, a je ostala dovolj sočna, bi nam pa bilo ljubše, če bi ražnjičem namenjeno meso rezali od kakšnega bolj omaščenega kosa. Posebno omembo žirije si zasluži še prebranec – gre za v kotlini in okolici še neviden primerek krasno obarvane skorje ter sočne in z okusi ter v nulo skuhanim fižolom bogate notranjosti.

Okušajoč pohvalno orehasto in ne u-ibr-precukrano baklavo smo povzeli, da smo v Maratoncu dobili točno to, kar smo iskali: propisan SFRJ grill.