»S kapitalizmom je marsikaj narobe, in ko bomo iznašli boljši sistem, ki ga bomo sposobni tudi živeti, bom zelo vesel«

Dr. Miro Cerar je predsednik vlade, ki je funkcijo prevzel z eno najvišjih javnomnenjskih podpor. V normalnih časih bi bilo to zagotovilo mirnega delovanja na mestu predsednika vlade. A danes ni več tako, slabe tri mesece kasneje je že vse drugače: priljubljenost mu strmo pada, vlado napadajo z vseh strani. A zdi se, da mu je bilo to jasno vnaprej: spreminjajoče se mnenje in razpoloženje javnosti sta del tega časa, zadnja kazalca stanja v tej državi.

Nemški Handelsblatt je pred tedni objavil članek o poslovnih načrtih nemškega Telekoma. O pripojitvi slovenskega Telekoma govorijo kot o malodane dejstvu. Kako to?

To me navdaja z neprijetnim občutkom. Postopek prodaje Telekoma mora biti maksimalno korekten in nobenega od ponudnikov ne sme postavljati v prednostno vlogo. Tudi nemški Telekom, če se bo v tej vlogi še pojavljal, bo moral dokazati, da lahko da dobro ponudbo. Pa ne gre le za ceno, ampak tudi za socialno razsežnost, pomemben je tudi razvojni pogled. A to je načelno stališče, prodaja namreč ni v neposredni pristojnosti vlade. Ko sem se pogovarjal z gospo Merklovo kot gostiteljico v Nemčiji, me ni v spraševala o Telekomu. Z moje strani ni prišlo do nobenih pogovorov, še manj pa do kakšnih obljub. Danes berem in poslušam, da sem se šel v Nemčijo poklonit Merklovi. To seveda ni res. Z Merklovo sem se srečal že prej v Milanu in potem v Bruslju. Seveda, vprašala me je, kako poteka proces privatizacije, povedali smo, da poteka po načrtu, nato je vprašala, ali to velja tudi za Telekom, in smo odgovorili, da to velja tudi za Telekom. Nobenega lobiranja. Šlo je za srečanje enakopravnih partnerjev.