Leto štirinajst, leto kobilic

Letos je minilo sto let od začetka prve svetovne vojne. Sto let od vojne, v kateri so se ljudje v teh krajih še zadnjič borili za drugo državo. Kakšna je bila tedaj, pred sto leti, Slovenija? Bila je pretežno kmetijska. Kar 70 odstotkov prebivalstva se je ukvarjalo s kmetijstvom, pa so kljub temu mnogi hrano kupovali na kredit. V Ljubljani so ljudje živeli v barakah, otroci niso imeli čevljev, starejši v povprečju en par. V Sloveniji je bilo tedaj, za časa naših dedkov in pradedkov, registriranih le sto avtomobilov. Pred stotimi leti je bila Slovenija tudi družba emigracije. Izseljevanje se je začelo že v 17. stoletju in leta 1914 je v teh krajih živelo milijon ljudi, zunaj Slovenije pa morda kar pol milijona. Poleg tega to ni bila »slovenska« družba, ampak družba, v kateri so imeli nemško govoreči v lasti pretežni del kapitala in s tem monopol nad kulturnim in političnim življenjem. Tega kapitala je bilo približno desetkrat več kot slovenskega. In vsem se je to zdelo normalno. Več kot tisoč let je bilo tako, kamor je segel spomin.