Država prava

Letos je pravosodje storilo to, kar je javnost od njega dolga leta pričakovala oziroma zahtevala. Zaprli so kar nekaj velikih rib, nedotakljivih, tukajšnjih »predstavnikov enega odstotka« … A navzven je videti, da se javnost vseeno ni odzvala z odobravanjem, pač pa s stopnjevanjem pritiska, z vsakodnevnimi protesti pred sedežem vrhovnega sodišča, z obtožbami, da sodniki kršijo človekove pravice, z zahtevami po lustraciji oziroma zahtevo po zamenjavi sedanjih sodnikov z drugimi, novimi.

Ne zdi se logično. Ker ni. Ugled pravosodja je bil najvišji pred leti, ko je delalo najslabše oziroma najbolj počasi. Potem je podpora javnosti le še padala, čeprav so se sodniki, tožilci in policisti zaradi mednarodnega in notranjega pritiska vendarle lotili zadeve na pravem koncu. Podpora sodstvu (ki je le ogledalo delovanja celotnega pravosodja) sicer zadnja leta raste, tudi ljudje so na zadnjih volitvah v veliki večini glasovali za človeka, ki je obljubljal spoštovanje institucij pravne države. Tisti, ki sedaj opozarjajo, da pravne države ni in da pravosodje krši človekove pravice, so glasovali za stranko, ki je pozivala k državljanski nepokorščini, in hkrati stranko, s katero je tako ali drugače povezanih precej nekdanjih vplivnežev, ki so ali še bodo morali v zapor. Hkrati bi med protestniki našli nemalo takih, ki so najbolj goreče dolga leta zahtevali ostro, hitro in učinkovito kaznovanje pokvarjenih politikov in njihovih sopotnikov v gospodarstvu, bankah in drugih centrih moči.

Poleg tega ti protestniki (pa tudi marsikdo drug) pravno državo enkrat enačijo z učinkovitostjo pravosodja, drugič (kot je zdaj kar naenkrat moderno) pa ravno nasprotno, s poštenostjo in pravičnostjo pravosodja. A tega enačaja ne v prvem in ne v drugem primeru ni mogoče enostavno potegniti in nič ne bo pomagalo, če se to poskuša v nedogled. Upravičeno je pričakovanje, da bodo policisti, tožilci in sodniki delali po zakonu in enako obravnavali enake življenjske situacije in ljudi, ki so se v njih znašli. A pravna država se ne začne na sodišču, tožilstvu, policiji ali v kakem drugem represivnem državnem organu oziroma nadzorni državni službi. Pač pa se začne s spoštovanjem osnovnih zakonov, in ne nazadnje, kar je danes posebej aktualno, s plačevanjem davkov, izdajanjem in sprejemanjem računov … Na tem v resnici pravna država nastane ali pade, vse, kar se dogaja potem na policiji, tožilstvu in sodišču, je le posledica tega, da pravno državo odločno zahtevamo, včasih (prepogosto), ko nam to ustreza, pa je ne bi prav zelo radi živeli.

In letošnje leto glede tega, protesti gor ali dol, ni bilo ni nič drugačno kot pretekla. Ker protestniki, če smo pošteni, še zdaleč niso edini, ki pravno državo razumejo prav za druge in narobe zase.