Bojišča 2014

Islamska država

Najprej je bila državljanska vojna v Siriji. Potem so po odhodu Američanov suniti v Iraku spet sprožili upor proti šiitski oblasti. Letos sta se konflikta srečala in združila, vse skupaj pa je doseglo vrhunec v razglasitvi Islamske države, kalifata s kratico ISIS, ki (za zdaj) obsega del Sirije in del Iraka. A to je sprlo tudi različne uporniške skupine, tako da lahko govorimo o novih vojnah znotraj vojne. Sklepala so se nova zavezništva. Malo je manjkalo, da bi smrtna sovražnika ZDA in Iran odkrito naznanila skupni boj proti novemu bližnjevzhodnemu sovražniku številka ena. Ob tem smo izvedeli, da se na bližnjevzhodnih bojiščih borijo tudi Slovenci. Eden naj bi letos v Siriji tudi umrl.

Ukrajina

Ukrajinska revolucija, ki se je zgodila kot odziv na oblastniško zavračanje približevanja Evropski uniji, je pomenila konec vladavine predsednika Viktorja Janukoviča, ki je konec februarja pobegnil v Rusijo. Prav Rusija pa je izkoristila omejeno moč novih ukrajinskih oblasti in si priključila Krimski polotok. To je opogumilo prorusko usmerjene prebivalce vzhoda Ukrajine, da so še sami začeli zahtevati odcepitev od Ukrajine. Izbruhnila je nova državljanska vojna z vpletenostjo večine svetovnih velesil.

Gaza

Nobeno leto ni popolno brez izraelskega vdora v največje begunsko taborišče na svetu. V svojih prizadevanjih, da bi uničili Hamasov sistem podzemnih predorov, so izraelski vojaki ubili več kot dva tisoč ljudi, od tega četrtino otrok. 30 odstotkov prebivalcev Gaze je moralo zapustiti svoje že tako začasne domove.

Južni Sudan

Državljanska vojna se je dobesedno začela od zgoraj navzdol. Najprej sta se sprla predsednik in odstavljeni podpredsednik. Potem so se sprli pripadniki predsedniške straže in se razdelili po etnični pripadnosti. In tako je država, ki je nastala pred tremi leti, začela poplesavati po robu genocida. Ubitih naj bi bilo že nekaj deset tisoč ljudi.

Ebola

Edini konflikt, v katerem je bilo človeštvo letos združeno. Daleč najhujši izbruh bolezni v zgodovini je po doslej znanih podatkih WHO zahteval skoraj 6400 življenj, neuradno pa vsaj trikrat toliko. Liberija, Gvineja in Sierra Leone na zahodu Afrike so se z izbruhom srečale prvič. Njihov že tako ne ravno zgleden zdravstveni sistem se je sesul. Zahodne države so svojo dolžnost pomagati vzele resno šele takrat, ko se je ebola pojavila tudi na njihovih tleh. Epidemija še kar traja, a vsaj katastrofične napovedi o milijonu okuženih do januarja se vendarle ne uresničujejo. Trenutno potekajo klinične raziskave za dve cepivi in dve zdravili za ebolo.