Nova oboroževalna tekma

Rusija oživlja »jedrske vlakovne kompozicije«, baltske države pa v strahu pred močno vzhodno sosedo kupujejo velike količine novega orožja in opreme.

Rusija se v zadnjem času odziva na ameriško doktrino »hitrega globalnega udarca«, ki ga razvijajo ameriški strategi. Gre za koncept, ki naj bi ZDA omogočil, da s konvencionalnim orožjem odločno napadejo katerokoli točko na svetu v samo eni uri. S tem, pa tudi z odgovorom na ameriški »protiraketni ščit«, ki bi lahko z neba sklatil ruske balistične jedrske rakete, se bo v prihodnje spopadala tudi nova ruska strateška pridobitev, ki je bila leta 1991 - očitno samo začasno - odpravljena ob koncu hladne vojne. Gre za ponovno oživitev »jedrskih vlakov« v Rusiji. Gre za vlake, ki so na zunaj videti povsem enako kot navadni potniški ali tovorni vlaki, vendar kompozicije v sebi skrivajo do 30 balističnih jedrskih raket velikega dosega, ki jih je mogoče izstreliti že v nekaj minutah. Večinoma so takšni vlaki zakamuflirani kot »vlaki-hladilniki«. Rusija naj bi že v kratkem dobila šest takšnih vlakovnih kompozicij, ki se bodo premikale po ruskih železnicah. Prav zato, ker gre za mobilne sisteme, jih je tudi težko natančno locirati in zadeti. S tem pa se bistveno oteži prednost napadalca. Ameriška vojaška doktrina namreč predvideva, da bi s hitrim jedrskim udarcem po nasprotniku prvi jedrski napad preživelo samo toliko jedrskih balističnih izstrelkov, da bi z njimi lahko opravil tudi »protiraketni ščit«, ki ga ZDA ustvarjajo skupaj s posameznimi članicami zveze NATO. Prav zato Rusija v zadnjih petnajstih letih intenzivno razvija svoje podmornice in druge mobilne sisteme, ki bi preživeli celo takšen nenaden napad in bi bili nato sposobni predreti ameriški protiraketni ščit. Zgolj to namreč lahko po prepričanju ruskih strategov Rusiji zagotovi, da zagotovo ne bo napadena.

Nove vlakovne kompozicije z izstrelki RS-24 YARS se v Rusiji imenujejo »BZhRK« oziroma »železniški bojni raketni kompleks«. Nekdanja Sovjetska zveza je imela 12 takšnih kompozicij, vsaka pa je nosila tri rakete RT-23 Molodets (oznaka zveze NATO je SS-24 Scalpel). Kompozicije so bile razformirane leta 1993, ko je Rusija podpisala sporazum START-2. Vlakovne kompozicije niso prepovedane, nove pa se bodo imenovale »Barguzin« po močnem vzhodnem vetru, ki piha nad Bajkalskim jezerom. Vsaka vlakovna kompozicija bo imela šest raket. Prejšnje rakete so imele vsaka po deset bojnih glav s skupno močjo 5,5 megaton, vsak izstrelek YARS pa naj bi imel do štiri bojne glave z močjo od 0,4 do 1,2 megatone. Vendar pa bodo imele te rakete za razliko od nekdanjih povečan doseg in veliko večjo natančnost. Prve vlakovne kompozicije naj bi bile operativne leta 2019 in bodo v uporabi najmanj do leta 2040.

Orožje pa se kopiči tudi na drugi strani meje med Rusijo in članicami zveze NATO. Predvsem v baltskih državah je ruska aneksija Krima obudila stare strahove pred veliko sosedo. Vse več je namreč primerov preletov ruskih vojaških letal v bližini zračnega prostora Litve, Latvije, Estonije, pa tudi Švedske, Finske, Norveške Portugalske in ZDA. Več je tudi manevrov vojaških ladij. Nedavno je ruska bojna skupina vadila v mednarodnih vodah Rokavskega zaliva, ruske bombnike so znova opazili pred obalami ZDA, kljub otoplitvi odnosov s Kubo pa Rusija načrtuje tudi okrepljeno vojaško sodelovanje s Kubo, tako da bodo ruske ladje v prihodnje lahko stalno nameščene na Kubi, od koder naj bi vzletala tudi ruska letala. Baltske države so prepričane, da bi se v primeru ruskega napada morale najprej braniti same, zato načrtujejo povečanje obrambnih izdatkov. Sven Mikser, obrambni minister Estonije, je že napovedal, da bo država kupila največ orožja doslej - v višini 138 milijonov evrov. Za državo s komaj 1,3 milijona prebivalcev bo to dovolj za nakup štiriinštirideset bojnih vozil pehote in šest že rabljenih, vendar še vedno zelo učinkovitih tankov Leopard od Nizozemske. Že pred tem pa je Estonija kupila za 40 milijonov dolarjev protizračnih sistemov Stinger, ki se uporabljajo proti letalom in helikopterjem na nizkih višinah. Tudi Latvija je kupila 123 bojnih vozil za 48 milijonov dolarjev od Velike Britanije, od Norveške pa je za štiri milijone dolarjev kupila 800 protitankovskih sistemov Carl Gustav ter sto tovornjakov. Litva je na podoben način od Poljske kupila 34 milijonov evrov vreden protiletalski sistem GROM, od ZDA pa za 16 milijonov dolarjev protitankovske sisteme Javelin. To pomeni okoli 300 milijonov vojaških nakupov v zadnjih šestih mesecih in to samo za baltske države. Povsem očitno je, da bo od sedanje krize zaradi Ukrajine največ koristi imel predvsem oboroževalni podsistem, tako v Rusiji kot v državah članicah zveze NATO.

Estonija že plačuje 2,05 odstotka za obrambo in tudi Litva je bila prisiljena dvigniti svoj proračun z 0,91 odstotka na 1,1 odstotek, zveza NATO pa pričakuje, da vsaka članica za obrambo nameni dva odstotka bruto družbenega proizvoda. Rusija za obrambo letno porabi 60 milijard dolarjev oziroma 3,4 odstotka bruto družbenega proizvoda države. In samo vprašanje časa je, kdaj bodo tudi pritiski na Slovenijo, ki se že vrsto let otepa kritik zaradi prenizkega obrambnega proračuna - postali premočni in bo tudi Slovenija prisiljena nameniti nove davkoplačevalske evre za nakupe pregrešno drage in večinoma tuje vojaške opreme in orožja.