Novo upanje
Novo upanje za diskriminirane upravičenke do oploditve z biomedicinsko pomočjo
Naslovnica Mladine iz leta 2001, ki je podprla spremembo Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo
© Arhiv Mladine
Kar 61 poslancev iz vrst koalicijskih strank SMC, SD in DeSUS ter opozicijskih ZL in ZaAB je na ustavno sodišče vložilo pobudo za presojo ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti, ki že od leta 2000 samskim ženskam onemogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Naslovnica Mladine iz leta 2001, ki je podprla spremembo Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo
© Arhiv Mladine
Kar 61 poslancev iz vrst koalicijskih strank SMC, SD in DeSUS ter opozicijskih ZL in ZaAB je na ustavno sodišče vložilo pobudo za presojo ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti, ki že od leta 2000 samskim ženskam onemogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Gre za zakon, ki ga je leta 2000 sprejela edina politično desničarska (šestmesečna) vlada Andreja Bajuka, desnosredinska koalicija, ki sta jo sestavljali SDS ter SLS + SKD. Naslednje leto je nova vlada Janeza Drnovška (LDS, ZLSD, SLS in DeSUS) zakon spremenila tako, da je umetno oploditev omogočal tudi samskim ženskam, vendar v takšni obliki ni zaživel, saj je 34 poslancev opozicijske desnice zahtevalo referendum, na tem pa je novela zakona padla. Referenduma se je takrat udeležilo 35,7 odstotka vseh volivcev, predlagano spremembo zakonodaje pa je podprlo samo 26,4 odstotka tistih, ki so oddali veljavno glasovnico.
Na ustavno sodišče se tedaj predlagatelji uzakonitve univerzalne pravice do svobodne izbire v skladu z ustavo niso obrnili, ker to še ni bil čas dvomov o ustavnosti referendumskega odločanja večine o manjšini oziroma o ustavnih pravicah, saj je bil referendum v zavesti ljudi tedaj še zelo visoko v hierarhiji demokratičnih mehanizmov.
Zdaj je ustavna večina poslank in poslancev zgolj ponovila pobudo, ki jo je v času prejšnje vlade vložilo 38 koalicijskih poslancev, a ustavno sodišče o njej ni odločalo, saj so ustavni sodniki »počakali« na volitve in po njih ugotovili, da med podpisniki ni več dovolj poslancev. Pred tem pa so že zavrnili podobno pobudo fizične osebe, samske ženske, češ da nima pravnega interesa.
Zakaj, glede na prepričljivo večino, niso preprosto spremenili zakona? Prvopodpisana na pobudi, poslanka SD in podpredsednica državnega zbora Andreja Katič, pojasnjuje, da so se med iskanjem podpore v drugih poslanskih skupinah veliko pogovarjali tudi o spremembi zakona, in »če bo ustavno sodišče odločilo tako, kot upamo, da bo, še preden bi bil zakon sprejet, potem bo ena izmed debat, ki so že dlje prisotne, torej debata o vprašanju, katera rešitev je skladna z ustavo, odpadla«.
Dvotretjinska večina poslancev, ki ustavno sodišče prosi, naj preveri, ali je omejevanje samskih žensk v veljavnem zakonu skladno z ustavno normo, da je odločanje o rojstvu otrok v Sloveniji svobodno, ima sicer nekaj več možnosti, da ustavno sodišče njeno pobudo sprejme v obravnavo, kot so jih imeli predhodniki. Tudi po morebitnih predčasnih volitvah utegne v državnem zboru ostati dovolj poslancev, da ustavno sodišče pobude ne bi moglo zavreči. Pa četudi bi jo ali če ne bi odločilo v prid samskih žensk, lahko računamo, da so ljudje v skoraj 15 leti že toliko dozoreli, da ne bi podprli morebitnega novega referenduma oziroma bi na njem glasovali drugače, kot so nekoč.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.