89,3 MHz v vsako vas

Uredništvo Radia Študent, ki je nastal kot neposredni rezultat slovenskega študentskega gibanja iz leta 1968, je te dni znova opozorilo na nameravano krčenje sredstev, za katero se je odločila njegova formalna ustanoviteljica Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Za leto 2015 so v ŠOU namesto 200 tisoč evrov, kolikor jih radio od organizacije vsako leto potrebuje za redno delovanje, predvideli 137 tisoč evrov. »Gre za popolno nerazumevanje pomena in delovanja Zavoda Radio Študent,« so v skupni izjavi za javnost zapisali sodelavci radia.

Zavod deluje s približno pol milijona evrov sredstev na leto, saj si dodatna sredstva pribori na trgu in na razpisih, tudi evropskih. Da se na razpise sploh lahko prijavlja, pa mora najprej zagotoviti lastna sredstva – in prav ta mu ŠOU vedno znova omejuje.

Že sredi leta 2013 je radiu z rebalansom proračuna odvzela dodatnih 20 tisoč evrov in že takrat so ustvarjalci programa opozorili, da to ni šala. Radio so začeli reševati sami. Zbrali so 41 tisoč evrov prispevkov tistih, ki jim je mar, da se neodvisni medij ohrani.

Kot poudarjajo pri ŠOU, je zmanjševanje sredstev, namenjenih Radiu Študent, zgolj posledica nižjih prihodkov ŠOU iz naslova koncesnin iz študentskega dela. Pravijo, da je odstotek sredstev za Radio Študent leta 2015 glede na celoten proračun organizacije višji od deleža proračuna, ki je bil radiu namenjen vsako leto že vsaj od leta 2007. Dodajajo, da če bi mu namenili več, bi s tem prikrajšali druge, tudi socialne programe.

Pri tem je treba reči, da je bil delež proračuna, ki ga je ŠOU namenjala za delovanje radia, vedno majhen: samo leta 2014 je presegel pet odstotkov celotnega proračuna ŠOU. In da je za letos v njenem proračunu manj denarja predvidenega tudi za socialne programe, za plače funkcionarjev pa 795 tisoč evrov, kar je 75 tisoč evrov več kot lani.

Ker bo tudi v prihodnje ŠOU iz študentskega dela dobivala vse manj sredstev, bo kljub morebitni večji naklonjenosti vodilnih študentskih funkcionarjev Radiu Študent denarja vse manj. Nujno je torej, da se težave uredijo sistemsko. Deset tisoč podpisnikov peticije za ohranitev Radia Študent je pred poldrugim letom zahtevalo, naj soustanoviteljica radia postane Univerza v Ljubljani in naj tudi sama prispeva sredstva za delovanje zavoda. Odgovornost bi morali prevzeti še ministrstvi za izobraževanje in za kulturo, ki so ju podpisniki peticije pozvali, naj zagotovita stabilno in ustrezno financiranje produkcije in izobraževalnih procesov. Svoje bi morali narediti tudi Mestna občina Ljubljana in Agencija za pošto in elektronske komunikacije, ki bi radiu morala omogočiti, da bi ga končno slišala vsa Slovenija in ne le Ljubljančani in njihovi bližnji sosedje.