Ladijske nesreče, o katerih ne slišimo

Konec leta 2014 italijanski trajekt Norman Atlantic zajel požar, ki je terjal 13 smrtnih žrtev. Čeprav o njih ne slišimo pogosto, pa se pomorske nesreče dogajajo vsak teden. Ocean je namreč najnevarnejše »delovno mesto« na svetu. Na leto umre 2000 pomorščakov.

Tudi leto 2015 se za pomorščake ni začelo nič bolje, kot se je 2014 končalo: tovorna ladja Cemfjord, ki je prevažala cement, je potonila blizu škotskega Shetlanda – posadka, in sicer sedem Poljakov in en Filipinec, je pogrešana. Tudi ladja Hoegh Osaka, tovorila je avtomobile, se je morala zasilno zasidrati ob obali britanskega Southamptona in tam ostati nekaj dni. To so primeri, ki so vzbudili pozornost javnosti, piše Rose George v Guardianu, vendar je v prvih dveh tednih novega leta nesrečo doživelo še pet drugih plovil, o katerih nismo slišali. Nekatere so se končale s smrtnimi izidi, v nekaterih je posadka še pogrešana.

Komercialno pomorstvo velja za drugo najnevarnejšo panogo na svetu (prva je globokomorsko ribištvo). Preko oceana poteka kar 90 odstotkov svetovne trgovine, tovornih ladij pa je več kot 85.000. Pomorščaki so ogroženi zaradi slabih varnostnih standardov, starih plovil, brezobzirnih lastnikov in skorajšnjega suženjstva na plovilih, piše Rose George. Poleg tega so pomorščaki pod velikim pritiskom, saj imajo tesne urnike in začrtane poti. Posadke so danes zelo majhne – celo največje ladje imajo po 13 članov posadke, saj je proces zelo avtomatiziran – »kar je pogosto problem, saj se mornarji zanašajo na tehnologijo, v ključnem momentu pa ne pogledajo skozi okno,« je zapisal nekdanji urednik pomorskega medija Lloyd's List Michael Grey.

Po podatkih pomorske publikacije IHS Maritime je bilo v letu 2013 v pomorskem svetu 138 »popolnih izgub«, to pomeni, da se ladje ni več dalo obnoviti oziroma popraviti. 85 teh ladij je potonilo. V povprečju sta dve ladji na teden izgubljeni – pri tem pa niso upoštevani manjši čolni.

Trajekt Norman Atlantic je bil potniški in je zato pritegnil toliko večjo pozornost kot ostale nesreče, ladji Cemfjord in Hoegh Osaka pa sta zanimanje medijev vzbudili predvsem zaradi lokacije nesreče blizu britanske obale. Vendar se največ pomorskih nesreč zgodi v Južnokitajskem morju. Pogosto se pojavijo težave pri preiskavi nesreč – 70 odstotkov ladij pluje pod zastavo države, ki nima nič s samim plovilom, posadko ali lastnikom. Lastniki plačajo določeno vsoto tuji državi, da lahko plujejo pod njeno zastavo in njenimi zakoni na odprtem morju. In čeprav država je potem odgovorna za preiskavo, če gre karkoli narobe, ni nobene višje avtoritete, ki bi državo prisilila v preiskavo in objavo poročila o nesreči. Svojci pogrešanih mornarjev tako pogosto ne pridejo do odgovorov – tak primer je nesreča ladje Danny FII, ki je plula pod panamsko zastavo (Panama ima tudi največji ladijski register na svetu). Ladja je potonila leta 2009 in svojci mnogih članov posadke še vedno niso dobili odgovorov, kaj se je z njimi zgodilo.