Po napadu na tednik Charlie Hebdo / Vzpon rasizma
Kritika skrajnežev in odpor proti njim je nujno tudi kritika kapitalizma in odpor proti njemu
Serijo vzrokov za prevlado radikalnega islama velja iskati v kapitalističnem imperializmu, za katerega se vedno znova pozablja, da je s finančnimi injekcijami in dobavo orožja bistveno pripomogel k vzponu radikalnega islama (na fotografiji Angela Merkel in François Hollande v Parizu 11. januarja 2015)
© Profimedia
Na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je psihoanalitik Jacques Lacan francosko javnost zmedel z dvema času neprimernima družbenopolitičnima napovedma. Ena je bila vrnitev religije v jedro družbenega življenja, celo njena zmaga nad emancipatorično politiko, filozofskim radikalizmom in znanstvenimi revolucijami. Že ta napoved je bila videti popolnoma neprimerna, saj je bila izrečena v času, ko je duh študentskih in delavskih protestov s konca šestdesetih let še prežemal evropsko družbeno realnost, Lacanova druga napoved pa je bila nezamisljiva. Napovedal je vzpon rasizma in potemtakem skrajno regresijo v političnih lekcijah, ki so jih prinesli krvavi dogodki 20. stoletja, zlasti druga svetovna vojna s svojim sistematičnim iztrebljanjem Judov in drugih »degeneriranih« skupin (Romov, homoseksualcev, hendikepiranih ...). A čeprav sta bili ti napovedi za opazovalce in akterje levičarskih političnih prevratov nezamisljivi, moramo danes, 35 let po začetku neoliberalne kontrarevolucije, neizbežno ugotoviti, da sta triumf religije in vzpon rasizma postala trda realnost našega kapitalističnega vsakdanjika.