Damjana Kolar

 |  Kultura

Portret trpečega genija

V Kinodvoru bo od 21. januarja dalje na ogled biografska drama Igra imitacije, ki govori o Alanu Turingu, britanskem matematiku, kriptografu in dolgo zamolčanem junaku druge svetovne vojne, ki je razbil kodo nacističnega šifrirnega stroja Enigma. Film je prejel kar osem nominacij za nagrado oskar, vključno za najboljši film, režijo, prirejeni scenarij in glavnega igralca.

Film posnet po knjižni predlogi Andrewa Hodgesa Alan Turing: The Enigma, pripoveduje malo znano zgodbo o genialnem matematiku, ki ga je britanska vojska med drugo svetovno vojno najela, da bi razvozlal sporočila nemškega šifrirnega stroja Enigma. Turing (Benedict Cumberbatch) se je z druščino različnih strokovnjakov podal v napeto bitko s časom, a uspeh, ki ga je nazadnje dosegel, je moral ostati strogo varovana državna skrivnost. Njegovo delo je bistveno pripomoglo k skrajšanju druge svetovne vojne in rešilo številna življenja, stroj, ki ga je iznašel, pa velja za prototip sodobnega računalnika. Leta 1952 so Turinga aretirali in obsodili zaradi homoseksualnosti, dve leti kasneje pa je naredil samomor.

"Film je poklon drugačnosti. Govori o tem, kako pomembno je imeti v družbi ljudi, ki razmišljajo drugače in se ne uklanjajo pravilom. S scenaristom Grahamom Moorom nisva hotela narediti biografije. Preplesti sva želela elemente vojne zgodbe, vohunskega filma, ljubezenske zgodbe ter temo človekovih pravic," je zapisal režiser Morten Tyldum. Ker je bil Turing obseden s kodami, ugankami in igricami, so film zasnovali kot nekakšno "igro imitacije," v kateri so uporabili odlomke iz različnih obdobij, gledalec pa mora sestaviti delčke in rešiti uganko–uganko Alana Turinga.

Igra imitacije je prvi angleški film norveškega režiserja Mortena Tylduma (1967). Tyldum je občinstvo navdušil že s svojim celovečernim prvencem Buddy (2003), njegov tretji celovečerec, akcijski triler Hodejegerne (2011), pa je postal najuspešnejši norveški film vseh časov.

Od 21. januarja do 4. februarja si bo v Kinodvorovi galeriji moč ogledati šifrirni stroj Enigma, ki ga je posodil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Gre za edino javno dostopno enigmo oz. muzejsko enigmo v Slovenijii.