Kritika / Jurij Paljk: Kaj sploh počnem tukaj

+ + + + +

Zbirka esejističnih zapisov.

Urednik slovenskega tednika v Gorici Novi glas je zbral svoje tedenske kolumne v knjigi, ki je za »matičnega« Slovenca posebej nenavadno branje.

V časnikih, ki izhajajo v slovenski državi, bralec lahko predvidi, kaj bo tema, pri Paljku pa je vsakič presenečen. A to presenečenje gre še naprej, saj skozi branje uvidi, kako relevantne so te drugačne vsebine. Čeravno se dogajajo zamejcem, Italijanom, Evropejcem, emigrantom ali pa, ko jih postavi na glavo in naenkrat gledamo slovenski kulturno-politični vsakdanjik iz goriške perspektive.

Vendar avtorjevo pisanje ni toliko stvar zemljepisnega gledišča kot njegovega premišljanja. Njegov background je temeljita klasična izobrazba pri znamenitem profesorju Otmarju Černilogarju, iz katere črpa sposobnost postavljanja vprašanj, ki niso samoumevna. Vzemimo njegovo začudenje nad sodobnim dizajnersko urejenim stanovanjem, ki pa je bivanjsko prazno, saj v njem umanjkajo predmeti, nered, se pravi igrivo bivanje, ki šele daje smisel življenju. Ali pa večno vprašanje potovanj: »Nemir je tisto gonilo, ki človeka sili, da gre na pot, da se premika, zraven dodajte še radovednost, iskanje lepega. Govorim o tistem nemiru, ki ga nobena turistična agencija, ki prodaja potovanja v paketu, ne more dati. Nemira ne moreš kupiti …« In Paljk je eden redkih časnikarjev, ki imajo ob sebi vedno kakšno knjigo; kdaj bere le zategadelj, da se umakne, drugič s knjigo v roki spozna neznanko, s katero se v Neaplju spusti v besedovanje o skupnem čtivu, spet drugič seže po Montanelliju, Biagiju ali Bocci, velikih časnikarjih, ki so pero uporabljali kot meč, in se od njih uči pisanja, vseskozi pa sega po klasikih literature in humanistike.

Skratka, jezni avtor, ki pa ne konča v kritiki drugih, ampak v samospraševanju – kaj sploh počnem tukaj?