Omilitev politike enega otroka ni bila učinkovita

Tamara Kajtazović
27. 1. 2015

Kitajska je nedavno omilila politiko enega otroka, kar naj bi zvišalo rodnost. A izzivi kljub temu ostajajo – pričakovanja glede povišanja stopnje rodnosti se niso uresničila, Kitajska pa nujno potrebuje delovno aktivne ljudi.

Kitajsko je v zadnjih tridesetih letih močno zaznamovala politika enega otroka – pari so namreč lahko imeli dva otroka samo v primeru, če sta bila oba starša edinca. Kot smo pisali v Mladini, so lansko leto to pravilo omilili - sedaj imajo lahko dva otroka tudi pari, v katerih je samo eden od staršev edinec. Kitajska se je namreč v zadnjih letih soočala z vse nižjo rodnostjo in staranjem 1,3-milijardnega prebivalstva, kar pomeni, da je bilo število delovno aktivnih oseb vse manjše, število upokojencev pa naraščalo.

Kot piše Frank Sieren v Deutsche Welle, je eno leto po uvedbi reforme jasno, da se je rodnost komajda povečala in ni izpolnila pričakovanj. Pravzaprav so trenutni kitajski demografski obeti enako črni, kot so bili pred reformami. Od 11 milijonov parov, ki so postali upravičeni do dodatnega otroka, se jih je samo en milijon sploh prijavil za dovoljenje. Vlada je upala na vsaj dvojno številko.

Tak razvoj dogodkov je zelo nepričakovan. Še leta 2012 je 60 odstotkov parov v anketi dejalo, da bi imeli drugega otroka, če bi se zakoni spremenili. Vendar je tudi te spremembe mogoče pojasniti. Hitra urbanizacija je povzročila, da okrog 70 odstotkov parov ne želi drugega otroka, ker so stroški zastrašujoči. Drugi najpogostejši razlog, ki ga navajajo pari, je pomanjkanje časa zaradi službenih obveznosti.

Povprečna Kitajka ima 1,5 otoka, kar je ena izmed najnižjih stopenj rodnosti na svetu. Če se bodo kitajske demografske številke še naprej gibale v to smer, bo število ljudi, starih čez 60 let, kmalu preseglo število celotne populacije ZDA – 400 milijonov. Trenutno je na Kitajskem 171 milijonov ljudi, starejših od 60 let in kitajska populacija je relativno mlada – v Nemčiji je na primer povprečna starost 45 let, na Kitajskem je bila leta 2010 22,5 let. A ta številka je v zadnjih petih letih skokovito narasla na 34,5 let.

Kitajska že tako letno izgubi 3,5 milijona delovno aktivnih ljudi in če se trend nadaljuje, bo od leta 2023 dalje izgubljala 8 milijonov delavcev na leto. Do leta 2040 bi se delovna sila tako skrčila iz 817 na 696 milijonov ljudi. Kot še zaključuje Sieren, bo Kitajska nujno potrebovala višjo stopnjo rodnosti, a zgolj reforma politike enega otroka ni dovolj – poskrbeti mora tudi za zvišanje življenjskega standarda.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja