Upanje za pribežnike

Slovenija je do prosilcev za azil ena izmed najbolj neprijaznih držav. To še vedno drži. A morda se praksa spreminja. Ustavni sodniki so po triletnem razmišljanju vendarle odpravili uklonilni zapor. Pred dnevi pa so ugodili ustavni pritožbi zastopnika prosilcev za azil Matevža Krivica in razveljavili kup sodb različnih sodišč in odločb notranjega ministrstva, ki so družino kosovskih Romov pošiljale nazaj, od koder je prišla.

Gre za družino Asani s Kosova, ki je v Sloveniji od leta 2008, ko je zaprosila za azil, saj so Romi na Kosovu hudo diskriminirani, razmere pa se od osamosvojitve nekdanje avtonomne pokrajine poslabšujejo. Ampak ministrstvo za notranje zadeve, slovensko upravno in nazadnje tudi vrhovno sodišče so prošnjo za azil zavrnili in odredili vrnitev v matično domovino. Zato je Krivic, kot ničkolikokrat doslej in brez posebnega upanja na uspeh, poskusil srečo še na ustavnem sodišču. Ustavni sodniki pa so v nasprotju z veliko večino dosedanjih odločitev v sedanji sestavi o podobnih azilnih primerih odločili, da se vse dosedanje odločbe in sodbe v primeru družine Asani razveljavijo in se zadeva vrne na sam začetek azilnega postopka, na ministrstvo za notranje zadeve. Odločili so, da morajo sodišča v postopku presojanja upravičenosti pravice do azila odločitev utemeljiti in se vsebinsko opredeliti do navedb prosilca za azil, saj naj bi bila le tako mogoča presoja utemeljenosti prosilčevih razlogov za prošnjo za azil.

Asanijevi, ki so se v več kot petih letih bivanja v Sloveniji dobro integrirali kljub neprestani grožnji z vrnitvijo na Kosovo, bodo morda v ponovljenem postopku deležni pravičnejše obravnave, nemara bodo azil celo dobili. Že to bi bilo nekaj.

Še pomembnejša posledica odločbe ustavnega sodišča pa utegne biti njen vpliv na odločanje pristojnih na notranjem ministrstvu in upravnem sodišču v vseh odprtih in prihodnjih azilnih postopkih. Ker omejuje formalistično izrekanje negativnih odločb in zahteva vsebinsko presojo utemeljenosti navedb o neprimernih okoliščinah v matični državi.

Ni mogoče trditi, da bo zaradi omenjene odločbe ustavnega sodišča Slovenija korenito spremenila azilno politiko. Res pa je, da bo poslej težje udejanjala tradicionalno odklonilno stališče do prosilcev za azil. Letos je namreč pri nas s prošnjo za azil uspelo le vsakemu desetemu prosilcu. V zadnjih 20 letih je prošnjo vložilo 18.047 ljudi, ugodeno pa je bilo manj kot dvema odstotkoma prosilcev.