Peticija dvoličnežev

Borut Mekina, Mladina
MLADINA, št. 6, 6. 2. 2015

Ekonomista dr. Igor Masten in dr. Sašo Polanec sta v točki 1. svojega odziva na moj zapis o dvoličnih podpisnikih peticije za privatizacijo zapisala, da niti osnov ne poznam in da zavarovalnica Vzajemna ni državno podjetje, „temveč zasebna zavarovalnica v lasti zavarovancev,“ in da bi lahko v Mladini „osvojili vsaj osnove ZGD.“ Bralce bi zaradi objektivne informiranosti radi obvestili, da položaja Vzajemne „ZGD,“ zakon o gospodarskih družbah ne ureja, ampak da gre, kot je razsodilo tudi vrhovno sodišče (G 1/2006), za posebno obliko družbe (DVZ), ki ima primesi zadružništva in družbeništva in ki temelji na posebnem zakonu. Ekonomista, ki sta delala za Vzajemno, se torej v osnovi motita.

Ekonomista sta v uvodu ravno tako napačno citirala moj članek. Nisem napisal, „da sta za Vzajemno v letu 2009 napisala fiktivno študijo v višini preko 300 tisoč evrov“ ampak, citiram, da je „… Vzajemna pri njiju in pri ekonomistu dr. Alešu Ahčanu naročila dejansko fiktivno raziskavo, vredno več kot 300 tisoč evrov…“ Zato je tudi ta del njunega odziva neosnovan. Predvsem pa cenjena ekonomista nista odgovorila na bistveno. Ni vprašanje, ali je Vzajemna pri Ahčanu, Polancu in Mastenu naročila model ali študijo. Kot ni vprašanje, ali jo je naročila pri njih ali pri posredniškem podjetju. In niti ni bilo vprašanje ali je Vzajemna državno ali zasebno podjetje, morda nekaj vmes.

Oba, Masten in Polanec sta se podpisala pod peticijo „ZA privatizacijo…“, v kateri piše, da podpisniki med drugim zavračajo „od državnih podjetij financirane fiktivne raziskave z vnaprej dogovorjenimi rezultati.“ Ko je Vzajemna pri njih naročala storitev, je njun sodelavec, ekonomist dr. Aleš Ahčan v objavljenih elektronskih pismih leta 2007 napisal, da „model mora biti najmanj tako kompleksen in softwarsko podrpt da noben „domac pametnjakovic ne bo sral zarad cene“ in pa „ kako bos z navadno stress test analizo upravicu ceno?“ V kontekstu tega dialoga z matematikom dr. Tomažem Slivnikom, ki je zaradi tega sodelovanje pri projektu zavrnil, je jasno, da je šlo za financiranje fiktivne raziskave. Kljub temu pa se oba, Masten in Polanec, po sedmih letih, ko sta imela veliko priložnosti in tudi mnogo novinarskih klicev, od tega nista distancirala.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Privatizacija

V čigavem imenu?


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti