Kritika / Za vedno jazz

Cvek raku so organizatorji poimenovali dobrodelni koncertni dogodek, izkupiček katerega bi bil namenjen Boštjanu Cveku, dolgoletnemu organizatorju priznanega jazzovskega festivala Jazz Cerkno, in ki naj bi mu pomagal premagati hudo bolezen. Vabilu, naj stopijo na oder, so se odzvali vidni predstavniki slovenske glasbene scene in s tem poskrbeli ne le za to, da bi dobrodelni koncert lahko uspel, temveč tudi za izraz iskrene tovariške (ja, tovariške!) in solidarne skrbi za sočloveka, ki je iz Cerknega in okolice vsako leto naredil prestolnico jazza in improviziranih godb.

Potem pa je v sredo, na dan koncerta, odjekla žalostna novica, da je Boštjan ponoči preminil za posledicami bolezni. Kljub začetnemu šoku so se organizatorji in nastopajoči dogodek odločili vseeno izpeljati, le preimenovali so ga v Za vedno jazz – Cveku v spomin!, izkupiček pa namenili njegovi družini.

Za tiste, ki Boštjana Cveka niso poznali, verjetno še največ o njem pove podatek, da je festival Jazz Cerkno prav zaradi zagnanosti njega in njegovih kolegov postal eden izmed osrednjih festivalov jazza in improviziranih godb ne samo v Sloveniji, ampak precej širše. Skrbno zbrana imena svetovne in domače jazzovske scene so se vsako leto konec maja zbrala v gostoljubnem kraju, kjer so se nekaj dni družili, koncertirali in uživali v naravnem »jazzovskem« okolišu.

Toda Boštjan je organiziral koncerte tudi v baru Pr’ Gabrijelu, lotil se je festivala Keltika in bil je pravi generator kakovostnega glasbenega dogajanja v tem skritem kotičku Slovenije, ki je z njegovo pomočjo za vedno vzljubil jazz, a se hkrati postavil tudi na svetovni zemljevid jazz festivalov.

Koncert v spomin na Boštjana sicer ni bil pretirano jazzovsko obarvan, a prav ta podrobnost je spomnila, da so vsi sodelujoči glasbeniki, ne glede na žanr, povezani. Pa tudi občinstvo, ki je koncert obiskalo.

V ganljivem vzdušju je koncert odprl Kar češ brass band iz Cerknega, ki se je s tem nastopom Cveku iskreno zahvalil za vse. Ob koncu se jim je pridružil še kantavtor Jani Kovačič, ki je pozneje z Ano Pupedan predstavil tudi nekaj njihovih protestnih »Besnih pesmi«. Presenetili so tudi vedno mladi »starci«, udarni Demolition Group, kakor tudi Dan D, ta večer v popolni električni izdaji. Toda tokrat ni šlo zgolj za nastop, temveč za občutek pripadnosti – videti je bilo, kot da celotna velika dvorana ljubljanskega Kina Šiška diha za Boštjana, za osebo, ki je svoje življenje posvetila jazzu, domačemu kraju, Sloveniji, svetu. Z njim pa ni dihala le tisti dan, temveč tudi naslednji, ko se mu je na istem odru poklonil tudi legendarni domači tolkalist Zlatko Kaučič, potem pa predstavil svoja nova projekta.

Boštjana ni več, a njegova bogata dediščina ostaja. In če ne prej, se je je bomo zagotovo lahko naužili spomladi, na jubilejnem, dvajsetem festivalu Jazz Cerkno.