Prvič provladne demonstracije v Grčiji
V Grčiji so po dolgih petih letih večinoma zelo nasilnih protivladnih demonstracij, ki so se vrstile ob najrazličnejših varčevalnih ukrepih, prvič potekale popolnoma mirne, spontane in provladne demonstracije. Eden od »demonstrantov« je na svojem Twitter profilu zapisal, da se tudi njegova 83 let stara babica ne spomni, da bi kadarkoli v njenem življenju potekale tako spontane, mirne in ob tem še demonstracije - ki bi bile v podporo vladi. Na tisoče ljudi se je na trgu Sintagma namreč zbralo zato, da bi podprli novo vlado, pri tem pa so lahko prvič v zadnjem času prišli vse do stopnic grškega parlamenta.
Eden od prvih ukrepov nove vlade - ob tem, da se je njen predsednik Aleksis Cipras v Atenah najprej poklonil 200 žrtvam nacizma leta 1944 - je bil namreč odstranitev železne ograje, s katero je dosedanja oblast pogosto zelo besnemu ljudstvu preprečevala pristop parlamentu. »Gre za prve demonstracije za grško vlado. Končno imamo vlado, ki spoštuje obljube iz časov pred volitvami in brani interese države,« je dejal inženir Telemaque Papatheodorou za agencijo AFP.
»Ne moremo več živeti ob radikalnem varčevanju. Ne moremo ravnati po programu, ki ga je začrtala Nemčija. Želimo narediti vse, kar je v človeški moči. Najmanj, kar bi bilo potrebno, je, da se usedemo in pogovorimo o težavah v Grčiji,« je dejala ena od žensk na demonstracijah za agencijo Reuters. Na enem od plakatov zraven je pisalo: »Merklova te je zagledala in se že trese kot vejica. Dobro odigrano, Janis Varoufakis.« To se je nanašalo na nemško kanclerko in novega grškega finančnega ministra.
Pri tem je enako zanimivo tudi dejstvo, da tokrat na ulicah grškega glavnega mesta praktično ni bilo mogoče videti policistov. Večina »demonstrantov« je v znak podpore vladi dvigovala palce. Po uradnih ocenah se je pred parlamentom zbralo okoli 5000 ljudi. Večina Grkov je jezna na prejšnjo vlado desnega centra, ki jo je vodil Antonio Samaras in je pristala na pogoje 240 milijard vrednega posojila Grčiji. Po ocenah nove vlade je bila prav »trojka« odgovorna za neuspešno izvedbo reform v Grčiji ter za bedo in siromaštvo, v katero je zaradi ostrih varčevalnih ukrepov zapadla Grčija. Davki v državi so se občutno dvignili, plače, socialni prejemki in socialna varnost pa bistveno zmanjšali. Tretjina prebivalcev Grčije danes živi v revščini.
Nekaj več upanja na rešitev grške krize in zagon gospodarstva v Evropi je spodbudila odločitev Evropske centralne banke (ECB), da prične s »kvantitativnim sproščanjem« evrskih sredstev, s katerimi pa ne bo mogoče neposredno kupovati grških obveznic. Tudi srečanje med grškim finančnim ministrom Janisem Varoufakisem in nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schaeublejem je medtem minilo brez nekega posebnega napredka. »Kar se mene tiče, nismo prišli niti do tega, da bi se strinjali, da se ne strinjamo,« je v svojem znanem slogu rezultate srečanja z nemškim ministrom komentiral grški finančni minister. In dodal, da kakšen poseben napredek že ob prvem srečanju vsekakor ni bil niti predviden. Varoufakis kljub temu s strani Grčije Evropi obljublja »blaznost razumnosti«, Nemčijo pa opozarja, da naj se sama spomni svoje preteklosti in hudih posledic, do katerih je pripeljala velika depresija po prvi svetovni vojni. »Nacizem dviguje svojo grdo glavo tudi v Grčijji,« je Varoufakis opozoril na nevarnost Zlate zore in podobnih organizacij. Nemškega finančnega ministra pa je pozval, da naj se Nemčija Grčiji približa »na pol poti« in podpre trimesečni premostitveni kredit za Grčijo, da bi si s tem politiki v Grčiji in EU kupili nekaj časa za to, da poiščejo za vse sprejemljivo rešitev za vprašanje grških dolgov.
Član in poslanec Sirize, profesor George Katrouglas, pa je dejal, da si Grčija zasluži enako pomoč kot so jo Grčija, Španija in mnoge druge dale Nemčiji pred 60 leti, ko je bilo Nemčiji odpisanega polovica vojnega dolga. »Dolg ni samo grški problem. To prav tako ni samo problem juga, držav na evropskem obrobju. To je evropski problem. Če imamo razdeljeno EU in države, ki ne morejo plačati svojega dolga in če države, kot je Nemčija, iz tega kujejo dobičke, potem imamo zvezo, ki ne more več vzdrževati svoje kohezije,« je prepričan Katrougalos.