Pernati vandali?

Pokopališče Navje je kulturni spomenik državnega pomena. Po načrtih Jožeta Plečnika je bilo s sodelovanjem arhitekta Iva Spinčiča spremenjeno v »park spomina na velikane slovenske kulture kot simbolni slovenski Panteon«, kakor piše v obrazložitvi odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.

Tam so pokopani pomembni literati, na primer Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in Josip Jurčič, tam je tudi nagrobnik Matije Čopa, posebna pisateljska grobnica s Franom Levstikom na čelu, pokopani so tudi glasbeniki, znanstveniki, slikarji in politiki, ki so odločilno zaznamovali slovensko zgodovino.

A mogočnost zadnjega počivališča velikanov slovenske kulture kazi zanemarjena okolica. Spomenik krasijo iztrebki golobov, očiščen pa ni bil niti ob slovenskem kulturnem prazniku. Lastnica spomenika Mestna občina Ljubljana zagotavlja, da javno podjetje Snaga vsak dan skrbi za čistočo parka. Torej pernati vandali kar vsako noč oskrunijo Navje? Iztrebki so bolj pravilo kot izjema.

Tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine pravijo, da na zanemarjenost Navja že več kot desetletje opozarjajo občino, ki je po zakonu o varstvu kulturne dediščine dolžna skrbeti za spomenik. »Menimo, da se stanje ne bo uredilo, dokler ne bo poskrbljeno za fizično zaščito in nadzor,« pravijo na zavodu, poleg tega pa predlagajo, da bi imelo območje podobno kot ostala pokopališča odpiralni čas in bilo s tem bolje nadzorovano.

Občina sicer leta 2015 obljublja mreže proti golobom in nekatera popravila, pri tem pa poudarja, da si želi bolj spoštljivega odnosa do kulturne dediščine. »Problema ne moremo rešiti samo s čiščenjem, varovanjem in tako dalje, če se sami občani in obiskovalci ne bodo odgovorno vedli do svoje okolice,« so kritični na občini.

S tem odgovornost za čiščenje očitno prelagajo na občane, čeprav ti na ptičje iztrebke nimajo prav nobenega vpliva …