Razstava nadobudnih

Čeprav se nad domačo koncertno ponudbo niti ne moremo pritoževati, si mnogi glasbeni entuziasti že dolgo želijo, da bi v Sloveniji končno dobili večji indie festival. Te želje so se jim deloma izpolnile prejšnji teden, ko je glasba med sredo in petkom povsem okupirala dogajanje na relaciji Kino Šiška–Metelkova–K4. Želja se jim je le deloma izpolnila zato, ker ni šlo za običajen glasbeni festival z odmevnimi bendi, temveč za festival, na katerem so priložnost dobili za zdaj (medijsko) še precej spregledani ustvarjalci.

Toda to je osnovno poslanstvo Menta in sorodnih »showcase« festivalov, ki so v zadnjih letih v nekaterih evropskih državah postali stalnica. Gre za hvalevredno idejo, da se priložnost ponudi lokalnim glasbenikom iz manjših ali pa v evropskem in globalnem prostoru glasbeno razmeroma eksotičnih držav. Hkrati pa te predstavitve spremljajo okrogle mize in predavanja, na katerih sodelujejo založniki, koncertni promotorji, novinarji in drugi posamezniki, vpeti v glasbeno industrijo, ki poskušajo neuveljavljenim bendom skozi svoje izkušnje osvetliti večplastnost glasbenega biznisa in vzvodov, po katerih ta deluje. In ne nazadnje, ker se »showcase« festivalov udeležujejo koncertni promotorji, je to lepa priložnost za to, da bendi dobijo tudi povabila za nastope v tujini.

Na ljubljanskem Mentu so ob domačih priložnost tokrat dobili glasbeniki iz Rusije, Švedske, Makedonije in praktično vseh držav vmes in okoli, strnjen program, ki se je simultano dogajal na več prizoriščih, pa je obiskovalcem omogočil, da je vsak našel nekaj zase. Četrtkov koncertni del je po odzivu in komentarjih (tudi tujih obiskovalcev) sodeč skoraj povsem pripadel slovenskim glasbenikom. V nabito polnih metelkovskih klubih so (za domače poznavalce pričakovano) navduševali Nikki Louder, Moveknowledgement in Blaž, vrhunec večera pa je pripadel avstrijskemu techno/prog-rockovskemu trojcu Elektro Guzzi, sicer najbolj razvpitemu gostu prvega Menta, ki je dan prej nastopil tudi v Kinu Šiška. Pri večini drugih nastopajočih se je vsaj ta večer zdelo, da jim manjka tisto nekaj več, s čimer bi lahko izstopili iz množice podobnih bendov, a če nič drugega, so bogatejši za izkušnjo nastopa pred (deloma) novim občinstvom.

Dejstvo, da se je ta večer med obiskovalci razpravljalo pol v angleškem, pol v slovenskem jeziku, je bil še en velik plus. Ne le zato, ker smo ob »standardnem« domačem občinstvu, ki smo ga vajeni skoraj tako kot bendov, videli nove obraze, pač pa zato, ker smo od tujcev lahko slišali marsikateri neobremenjen komentar o domačih bendih.

Prvi pozitivni odzivi organizacijske ekipe in zelo rutinirana izvedba prvega Menta že navdajajo z optimizmom, da bomo morebiti dobili njegovo ponovitev. Ob tem se sicer ponuja vprašanje, ali bi organizatorjem v primeru, da se z bendi ne bi hoteli ponavljati, uspelo spet najti dovolj atraktivnih domačih ustvarjalcev. So pa domači nadobudni glasbeniki z Mentom morda dobili še dodatno motivacijo za trud ...